Josep Borrell: Evropska unija podpira OZN

To je neugodno zaradi več razlogov. Pred nami je 75-letnica OZN in človek bi si želel boljšega načina, da obeležimo ta dogodek. Poleg tega je stanje v svetu takšno, da se multilateralni sistem, v središču katerega je OZN, sooča z izzivi brez primere – in to prav takrat, ko ga najbolj potrebujemo.

Dejansko ponudba multilateralnih rešitev še nikoli ni bila tako omejena, povpraševanje po njih pa tako veliko. Vsak dan vidimo, kako ozkogledi nacionalizem in strateška rivalstva, zlasti med ZDA in Kitajsko, hromijo Varnostni svet ZN in širši mednarodni sistem. Od podnebnih sprememb in nadzora orožja do pomorske varnosti, človekovih pravic in širše je globalno sodelovanje oslabljeno, mednarodni sporazumi so opuščeni, mednarodno pravo pa spodkopano ali selektivno uporabljano.

Nas Evropejce to izjemno vznemirja. Toda kriza multilateralizma, ki jo doživljamo, ni problem samo za Evropejce: ogrožene so varnost in pravice vseh. Fraze, kot sta »sistem multilaterizma« in »mednarodni red, ki temelji na pravilih«, se zdijo nejasne in nimajo odmeva, kakršnega imata slogana »Najprej Amerika« ali »Ponovno prevzemimo nadzor«. In vendar se te fraze zavzemajo za nekaj zelo konkretnega in resničnega: izbiro med mirom in vojno, svobodnimi in zaprtimi družbami ter gospodarstvom, ki temelji na trajnostnem razvoju, in gospodarstvom, ki spodbuja vse večje neenakosti in podnebne spremembe, ki uhajajo nadzoru.

Svet, ki ga urejajo dogovorjena pravila, je temelj naše skupne varnosti, svoboščin in blaginje. Mednarodni red, ki temelji na pravilih, državam zagotavlja varnost, ljudi ohranja svobodne in podjetja pripravljena vlagati ter zagotavlja zaščito okolja na Zemlji. Alternativa temu – »kdor ima moč, ima oblast« – je bila preizkušana skozi večino človeške zgodovine, njene grozljive posledice pa so najboljši argument za to, da podpremo multilateralizem. Žal se poskuša ta alternativna možnost vedno bolj ponovno uveljaviti, rezultate pa lahko vidimo vsi.

To ni pristop Evropske unije. Še naprej bomo verjeli v OZN in jo podpirali. To počnemo ne le retorično, ampak tudi politično in finančno ter diplomatsko, tako da poskušamo v Varnostnem svetu graditi mostove. Ko so drugi poskušali na vrhuncu pandemije covida-19 rušiti Svetovno zdravstveno organizacijo, je bila EU tista, ki je vodila pogajanja, ki so privedla do dogovora o začetku neodvisne preiskave izvora koronavirusa. Smo tudi največji donator programa za globalni dostop do cepiv proti covidu-19 (COVAX), ustanovljenega zato, da bo svet čim prej dobil zanesljivo cepivo in da bo to obravnavano kot svetovna javna dobrina.

EU plačuje četrtino proračuna OZN. Pogosto pravijo, da Evropa geopolitično ne dosega svojih resničnih zmožnosti. In vendar, kar zadeva večstransko sodelovanje, zagotavlja financiranje precej nad svojimi zmožnostmi.

Z našimi operacijami kriznega upravljanja sodelujemo z OZN pri stabilizaciji in obnovi na številnih konfliktnih območjih, od Sahela do Afriškega roga in od Balkana do Bližnjega vzhoda. Na najbolj prizadetih vojnih območjih in v humanitarnih krizah lahko vidite, da EU in OZN delujeta skupaj. Evropejci smo si močno prizadevali za mednarodni podnebni sporazum in se po svojih najboljših močeh trudimo, da ostane pri življenju. Neumorni smo v prizadevanjih za zaščito biotske raznovrstnosti in dostopa do čiste vode ter drugih naravnih virov.

Za nas so ti prispevki naložbe v globalno varnost in blaginjo – in s tem v našo lastno varnost in blaginjo. Vemo, da smo lahko varni, zdravi in ​​zaščiteni le, če je tako tudi z našimi sosedi. Kar velja za posameznike, velja tudi za države.

Tudi če se soočamo z močnim nasprotovanjem, v EU ohranimo svojo smer pri iskanju skupnih rešitev. To je sicer pogosto težko in utrujajoče, vendar smo vedno pripravljeni razpravljati o tem, kako narediti sistem učinkovitejši, bolj legitimen in bolj primeren svojemu namenu; tako s partnerji, ki razmišljajo enako kot mi, kot s tistimi, s katerimi se ne strinjamo. Današnji multilateralizem se mora razlikovati od tistega v 20. stoletju: razmerje sil se je spremenilo in izzivi niso več enaki.

Veliko tega, kar bo oblikovalo našo prihodnost – analiza podatkov kibernetskega prostora, umetna inteligenca, biogenetika, avtonomna vozila in še veliko drugega – nastaja v regulativnem vakuumu. Zapolniti ga moramo z dogovorjenimi pravili, normami in ​​standardi ter zagotoviti njihovo uporabo – tudi v kontekstih, kjer glavni deležniki niso vlade.

Bistvo stališča EU je naslednje: reforma bi morala potekati načrtovano, in ne z uničevanjem. Sistem moramo revitalizirati, ne pa ga opustiti. Tako bomo ta teden in v prihodnje zagovarjali duh GS ZN in branili multilateralizem, ki ga vse države tako nujno potrebujejo. Svet brez OZN bi bil grožnja za nas vse.