S seznama držav je izginila Avstro-Ogrska, ki je vojno začela. Da ta država po vojni ne bo mogla biti več takšna kot pred njo, je bilo slutiti že dosti pred njenim koncem. Tridesetega maja 1917 je vodja poslancev Jugoslovanskega kluba Anton Korošec v državnem zboru na Dunaju prebral Majniško deklaracijo, v kateri so predstavniki Jugoslovanskega kluba zahtevali združitev vseh južnih Slovanov v monarhiji v eno avtonomno enoto, kar oblastem seveda ni bilo po volji. Zlasti Nemci so Avstrijce opozarjali na nevzdržnost situacije, v kateri vladajoči narod postane manjšina v lastni državi. S priključitvijo Bosne in Hercegovine leta 1907 je bilo Slovanov dejansko več kot Avstrijcev. Bolj ko se je nesmiselna vojna bližala koncu, bolj je bilo na dlani, da bi sprejetje deklaracije državo morda ohranilo znotraj enakih meja kot pred začetkom sovražnosti. Tako pa je postajalo vse bolj jasno, da si bodo južni Slovani prihodnost poiskali znotraj nove, lastne države. V iztekajočih se mesecih vojne leta 1918 je bilo v igri še nekaj scenarijev. Madžari so denimo svojo prihodnost videli znotraj lastne države, brez povezave z Avstrijo, a s Hrvaško in Dalmacijo ter s tem skoraj celotno vzhodno jadransko obalo, s pomembnim pristaniščem Reka vred. Zapisi v časnikih iz septembra leta 1918 lepo odslikavajo razmere in vzdušje tistega časa na Slovenskem.

»Jugoslovanska vlada«

Tukajšnje vsenemško glasilo »Marburger Zeitung« se v članku pod gornjim naslovom jezi na mariborsko okrajno glavarstvo, ker je prepovedalo neko zborovanje Südmarke v Slov. Bistrici. Na tem zborovanju naj bi bil govoril neki Hoyer o svetovni vojni in nemškem narodu. Mariborsko vsenemško trobilo pravi, da politične oblasti na Spodnjem Štajerskem in posebno c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru že dolgo delajo priprave za osnutje jugoslovanske države. Pri tem se je to umazano trobilo povspelo do trditve, da si spodnještajerske oblastnije prizadevajo, kako bi po možnosti iztrebili nemški narod v Spodnje-Štajerski.

Mi se z bedastim glasilom spodnještajerskih janičarjev seveda ne bomo prerekali. Saj bi se to reklo nositi vodo v morje. Moramo pa odločno protestirati proti domnevi, da napravijo vlada in njeni organi na Spodnjem Štajerskem kako uslugo jugoslovanski stvari, ako prepovedujejo nemške shode. Mi sicer razumemo to postopanje vladnih organov. Potem ko prepovedujejo vsa slovenska zborovanja na Spodnjem Štajerskem, vendar ne morejo v isti sapi dovoljevati nemških zborovanj. (…)

Ko Nemci ne bodo več pri polnih koritih, jih bodo tudi hitro zapustili nemškutarji, ki so zdaj njih glavna moč. Nemci bodo potem ostali navezani sami na-se in veseli bodo, da bodo smeli sploh živeti na naši zemlji. Ako bodo mirni in pametni, bodo lahko živeli med nami, ako ne, bodo mogli zvezati svoje culice ter iti tja, od koder so prišli.

Straža, 27. septembra 1918

Jugoslovanski problem.

V listu »Neuösterreichische Blätter« piše neimenovan doktor o jugoslovanskem problemu. Naj navedem samo glavne misli iz zanimivega članka. (…)

Združitev Hrvatske, Dalmacije, Hercogovine, Bosne, slovenske Kranjske in Istre v kulturno, nacijonalno enoto je zahteva vsakega poštenega Veliko-Avstrijca! Ako hočemo po vojski živeti v miru, mora do tega priti. Združenje Jugoslovanov v okviru monarhije, prevreditev zagrebške univerze v jugoslovansko kulturno središče, ustanovitev ali razširjenje jugoslovanske akademije znanosti, ekonomično ojačenje Dalmacije, ki bo presegala italijansko in francosko Riviero, sistematično izkopavanje rimskih in grških umetnostnih zakladov v Dalmaciji, povzdig trgovine in prometa v Bosni in Hercogovini, tesnejša zveza med nami in drugimi državami Balkana, zahteva, da bodi Solun prosta luka, kot opora naše trgovine v Levanti, vse to zahtevajo življenske koristi monarhije. Ako pa hočemo to doseči, mora biti prej rešen jugoslovanski problem. (…)

Resnica, 28. septembra 1918

Narodni svet.

V četrtek, dne 26. septembra popoldne se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca v Mariboru skupna seja zaupnikov SKZ. in JDS., v kateri se je ustanovil pokrajinski odsek Narodnega sveta za Štajersko. Jugoslovanska socijalno-demokratska stranka se bo povabila, da sodeluje.

Slovenski narod, 28. septembra 1918

Že vežejo cule…

Iz Slov. Bistrice pišejo: Bistriški nemčurji že vežejo cule, da jo še pravočasno pobrišejo, ko bo prišla Jugoslavija. Tudi nemški časopisi pišejo sedaj samo o Jugoslaviji, naši odpadniki nimajo več mirne noči. Noč in dan tarnajo: Kaj bo?! (…) Nemčurjem se bo sicer malo slabše godilo, vendar pa ne hujše, kakor sedaj koroškim Slovencem in kakor se je nam godilo v začetku vojne. Mi bi res srčno želeli, da bi vsi podobni vročekrvneži počakali med nami Jugoslavije, ker imamo še z marsikom neporavnan račun, posebno z debelimi črkami je pa zapisan davčni oficijal Fekonja. Torej, prijatelji, le malo še potrpite!

Straža, 30. septembra 1918

Kaj pa je?

V nekaj dnevih se je pri nas vse preobrnilo, kakor bi bili prestavljeni v nov svet, med druge ljudi, opremljene z nazori, kakršnih doslej nismo poznali. Zvesti bralec avstrijskega nemškega časopisja se mora čuditi nad velikansko spremembo v jedilnem listu svoje dušne hrane. Doslej smo bili vajeni surovih brc in ošabnega prezira. (…)

In danes? Danes je nemško časopisje drugačno; isti ljudje, ki so prej pomakali svoja peresa v grenko žolč prezira in sovraštva, pišejo danes s hladilnim oljem spravljivosti in treznega razuma.

Če sežete v katerikoli časopis, ki jih nameče nedelja v toliki obilici na mizo, povsod berete isto pesem: razmere v monarhiji je treba urediti. (…) Zadnjega roka ne smemo zamuditi, sicer bi utegnili vso igro izgubiti. Pokazalo se je, da narodi ne morejo več prebivati drug z drugim, torej morajo prebivati drug poleg drugega. (…)

Slovenec, 30. septembra 1918

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib