Administracija Donalda Trumpa pripravlja še en velik dogovor na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko še okrepil vtis, ki ga poskuša predsednik ustvariti v predvolilni kampanji – da je namreč velik mirovnik v tej regiji.
V Združenih arabskih emiratih, poleg Bahrajna drugi zalivski kraljevini, ki je pred kratkim normalizirala odnose z Izraelom, so se končali pogovori med ZDA in Sudanom o normalizaciji odnosov med državama. Ti so napeti, odkar je Bela hiša pred slabimi tremi desetletji Sudan uvrstila med podpornice terorizma, ki so v začetku 90. let dajale zatočišče in podporo Al Kaidi. Led s Kartumom se je začel taliti po padcu dolgoletnega diktatorja Omarja Al Baširja. ZDA so namreč Sudanu ponudile umik s seznama podpornic terorizma, če z obsežnimi odškodninami poplača svojce v terorističnih napadih Al Kaide ubitih Američanov in tujcev na ameriških veleposlaništvih v Keniji in Tanzaniji leta 1998. Od 335 milijonov dolarjev odškodnin naj bi po 10 milijonov dolarjev plačali za vsakega ubitega Američana, 800.000 dolarjev pa za vsakega tujega državljana, ki je delal na veleposlaništvih.
Več kandidatov za priznanje
Dokončnega dogovora sicer še niso dosegli. Očitno pa ameriška cena za normalizacijo odnosov ne obsega zgolj odškodnine za žrtve terorističnih napadov, ki naj bi jih Al Kaida pripravljala prav v Sudanu, temveč tudi normalizacijo odnosov z Izraelom. Ker sudanski pogajalci niso imeli mandata, da pristanejo na ta korak, ki je v Sudanu sicer kočljiva tema, so se domov vrnili brez dogovora. In to kljub ponudbi Američanov, da bi jim normalizacija odnosov prinesla več sto milijonov dolarjev vlaganj v tamkajšnje gospodarstvo.
Iz sudanskega vladajočega suverenega sveta, ki ga sestavljajo tako civilisti kot predstavniki vojske, so po pogovorih delegacij objavili zgolj skopo sporočilo, da je poleg normalizacije odnosov beseda tekla tudi o stabilnosti v regiji in o tem, kakšno vlogo bi pri tem lahko odigral Sudan.
Ameriška veleposlanica pri OZN Kelly Craft je v sredo dejala, da bi v »dnevu ali dveh« lahko še ena arabska država priznala Izrael. Ali je s tem mislila na Sudan, ni jasno. Med potencialnimi državami, ki bi bile pripravljene na ta korak, se omenjajo še Kuvajt, Oman, Maroko in Tunizija.
Palestinci na volitve
Zaradi vse večjega zanimanja arabskih držav za normalizacijo odnosov z Izraelom so v palestinski upravi pod vodstvom Fataha in v osrednjem opozicijskem gibanju Hamas, ki od leta 2007 vlada območju Gaze, besni. Potem ko so Združeni arabski emirati in Bahrajn nedavno normalizirali odnose z Izraelom kot tretja in četrta arabska država (po Egiptu 1979 in Jordaniji 1994) in se tako de facto odpovedali arabski mirovni ponudbi iz leta 2002, se Palestinci čutijo ponovno izdane. Palestinska uprava, ki bi v naslednjih šestih mesecih morala predsedovati zasedanjem Arabske lige, se je vodenju 22-članske panarabske organizacije zato protestno odpovedala.
Premik pri arabskih državah je posledično povzročil tudi notranjepolitični premik pri Palestincih. Včeraj sta se Fatah in Hamas dogovorila, da bodo najkasneje v pol leta izvedli parlamentarne in predsedniške volitve na zasedenih palestinskih ozemljih. To je najbolj otipljiv dogovor ponovnega zbližanja Hamasa in Fataha od leta 2006, ko je na volitvah zmagal Hamas in po delitvah v palestinskem taboru leta 2007 prevzel oblast nad Gazo, medtem ko je Zahodni breg ostal pod oblastjo palestinske uprave oziroma Fataha.
