Govori so letos zaradi pandemije koronavirusa vnaprej posneti in predvajani v Generalni skupščini, kjer so navzoči le posamezni diplomati iz 193 držav članic ZN, voditeljev pa ni.
Guaido je pozval mednarodno skupnost, naj obsodi kršenje človekovih pravic v Venezueli in opozoril na poročilo Sveta za človekove pravice ZN, ki Madurov režim obtožuje zločinov proti človeštvu kot so poboji in mučenja. Guaidoja priznava nekaj manj kot 60 držav.
Za ZN je Maduro še vedno legitimen predsednik in njegov govor so predvajali v Generalni skupščini. Če bi bilo zasedanje v živo, Madura najverjetneje v New York ne bi bilo, saj so ZDA za njim razpisale tiralico. Priložnost je izkoristil za to, da označi ZDA kot največjo grožnjo miru na svetu. Washington je med drugim pozval, naj odpravi sankcije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pričakovano kritiziral rusko priključitev Krima in vojaško agresijo v regiji Donbas, pri čemer je Ukrajina dokazala, da si prizadeva za mir. Pozval je k umiku vseh nezakonitih oboroženih sil iz Ukrajine in obnovo ozemeljske celovitosti države, za kar bo potrebna mednarodna pomoč.
Zelenski pravi, da mehanizem ZN ne deluje več, Putin meni, da deluje imenitno
»Nesprejemljivo je, da stalna članica Varnostnega sveta ZN krši suverenost neodvisne države. Mehanizem, ki je bil vzpostavljen leta 1945, danes ne deluje v polnosti,« je dejal Zelenski in pozval k reformam Varnostnega sveta tako, da se pravica do veta več ne bi mogla zlorabljati. »Dokler rana sredi Evrope ne bo nehala krvaveti, bo bolečina čutiti po vsem svetu,« je dejal.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru v torek zatrdil, da po drugi svetovni vojni vzpostavljen mehanizem imenitno deluje. Še posebej pravica do veta stalnih članic Varnostnega sveta, ker se s tem preprečujejo spopadi med velikimi silami.
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je zagotovil, da je njegova vlada zavezana neposrednim pogajanjem s talibani, vendar bo potrebno za mir odpraviti vzroke terorizma. Poudaril je, da se Azija ne more prav povezati brez Afganistana. Opozoril je na probleme, ki jih prinaša pandemija koronavirusa in podnebne spremembe, zaradi katerih se je afganistanska vlada odločila za »zeleno« ekonomijo. Obljubil je tudi nadaljevanje boja proti korupciji.
Poljski predsednik Andrzej Duda je tako kot drugi predstavniki evropskih držav poudarjal pomen spoštovanja mednarodnega prava, multilateralnega sodelovanja, zaščite človekovih pravic in skrb za okolje. Omenil je prispevke Poljske mednarodni skupnosti in ZN, glede pandemije koronavirusa pa poudaril, da to ne sme povečati ekonomskih razlik v družbah in med državami. Duda je izpostavil pomen sodelovanja med državami, ko prihaja do kršenja temeljnih norm, kot je ruska agresija na Gruzijo in Ukrajino. Svet za človekove pravice je pozval, naj pozorno spremlja kršitve človekovih pravic v Belorusiji.
Vučić: Za Srbijo je prioriteta EU
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je članstvo v EU prioriteta za Srbijo, vendar pa to ne izključuje zavez za sodelovanje z državami iz vseh regij. Srbija je še posebej ponosna na izjemne odnose z Rusijo in Kitajsko. Glede Kosova je dejal, da je Srbija zavezana nadaljevanju dialoga, vendar pa Kosova ne bo priznala.
Danes bo z govorom nastopil predsednik Borut Pahor, ki bo na vrsti v jutranjem programu.
Ob robu splošne razprave je v sredo potekalo veliko dogodkov. Med njimi so poslovni forum o trajnostnem razvoju, razprava o napredku v boju proti tuberkulozi, ministrsko srečanje Mednarodne skupine v podporo Libanonu, slovesnost ob mednarodnem dnevu pomorstva, ministrsko zasedanje držav brez dostopa do morja, dogodek o digitalnem sodelovanju za razvoj in dogodek Svetovne zdravstvene informacije proti dezinformacijam glede pandemij.