V naslednjih dveh letih bo sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost predvidoma šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo, so zapisali v Umarju. Leta 2021 naj bi gospodarska rast dosegla 5,1 odstotka, leta 2022 pa 3,7 odstotka. Leta 2022 naj bi gospodarska aktivnost dosegla raven pred epidemijo. A morebitno nenadzorovano širjenje novega koronavirusa in s tem možnost obsežnejšega zaprtja določenih dejavnosti bi lahko znova močno ohromilo poslovanje v storitvenih dejavnostih in industriji.
»Če do tega pride letos, bi se padec BDP lahko poglobil še za 2 odstotni točki, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše in dolgotrajnejše okrevanje v prihodnjih letih,« je na tveganje opozorila direktorica Umarja Maja Bednaš.
Od junija so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice za letos nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti in zlasti z dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega gospodarstva so se v obdobju od maja do julija precej izboljšali tudi kazalniki zaupanja, ugotavlja Umar.
»To bo, kljub ponovnemu manjšemu upadu nekaterih kazalnikov v zadnjih tednih, vplivalo na nekoliko manjši letni upad BDP od predvidenega v poletni napovedi,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Globokemu upadu v drugem četrtletju bo tako po njihovi napovedi sledilo povečanje aktivnosti, ki pa bo ob prisotnosti novega koronavirusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih.
Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih zajezitvenih ukrepov Umar letos pričakuje velik upad izvoza in uvoza. Letos naj bi izvoz upadel za 12,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi zrasel za 9,3 odstotka, leta 2022 za 6,6 odstotka. Uvoz bo po napovedih letos upadel za 12 odstotkov. Leta 2021 naj bi zrasel za 9,6 odstotka, leta 2022 pa za 6,8 odstotka.
Negotovost ostaja visoka
»Negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, ostaja visoka,« so navedli, a hkrati dodali, da v primeru uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa oziroma skorajšnje razpoložljivosti cepiva ali zdravila za široko uporabo obstaja možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidenega.
Gospodarska aktivnost evrskega območja sicer po izrazitem, skoraj 9-odstotnem upadu v prvi polovici leta okreva, a v večini dejavnosti ostaja precej pod ravnjo pred epidemijo koronavirusa. Ob tem so dodali, da zadnje napovedi mednarodnih institucij (objavljene do 8. septembra) za trgovinske partnerice Slovenije v osrednjih scenarijih obvladovanja širjenja koronavirusa večinoma pričakujejo, da bo okrevanje posameznih članic evrskega območja postopno, hitrost okrevanja pa precej različna, s hitrejšim odbojem v državah, ki imajo večji delež industrijskih dejavnosti.
Prisotnost virusa bo namreč vplivala na ohranjanje nekaterih omejitvenih ukrepov, kar bo imelo večji negativen vpliv na storitve, predvsem na turizem, zato se zlasti v teh dejavnosti ne predvideva hitre vrnitve na ravni pred izbruhom epidemije.
Ukrepi ublažili negativne posledice
Direktorica Umarja Bednaš je ob tem ocenila, da so sprejeti obsežni ukrepi ob pandemiji »znatno ublažili še bolj negativne gospodarske posledice«, saj bi bil upad BDP brez ukrepov po oceni Umarja za vsaj 3 odstotne točke globlji.
Zaostrene gospodarske razmere vplivajo tudi na trg dela. Do izrazitega medletnega padca števila delovno aktivnih in porasta registriranih brezposelnih je prišlo zlasti aprila. S postopno odpravo zajezitvenih ukrepov oziroma z zagonom večine dejavnosti in s sprejetjem interventne zakonodaje na področju dela so se razmere do sredine leta vidno stabilizirale.
»Sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in njihovo podaljšanje je vidneje ublažilo poslabšanje razmer na trgu dela, zato bosta letos padec zaposlenosti in rast brezposelnosti manjša, kot bi bila sicer glede na upad BDP,« so v sporočilu za javnost povzeli besede Bednaševe.
Brezposelnost bo še rasla
Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi letos dosegla 9,1 odstotka, se prihodnje leto dvignila na 9,5 odstotka, nato pa leta 2022 upadla na 8,5 odstotka. Bruto plače bodo nominalno rasle vsa tri leta, prihodnje leto naj bi bila rast sicer le 0,9-odstotna. Realno pa se bodo prihodnje leto znižale za 0,7 odstotka, nato pa povečale za 0,8 odstotka.
Inflacija bo v povprečju letošnjega leta precej nižja kot lani predvsem zaradi nižjih cen energentov, v naslednjih dveh letih pa se bo ob predpostavki zmernega gospodarskega okrevanja zvišala na raven pred epidemijo. V drugih skupinah lahko letos večinoma pričakujemo umirjeno rast cen, nekoliko hitrejša bo rast cen storitev povezanih s stanovanjem, zdravjem, osebnih storitev in hrane.
Predstavljeno jesensko gospodarsko napoved bo vlada med drugim upoštevala pri pripravi predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ga mora v DZ poslati najpozneje do 1. oktobra.
