V Podgorici je danes potekala konstitutivna seja črnogorskega parlamenta, s katero naj bi se po avgustovskih volitvah končalo tri desetletja dolgo obdobje vladavine Mila Djukanovića oziroma njegove Demokratične stranke socialistov, ki sicer s 30 poslanci ostaja največja parlamentarna stranka. Poslanci dosedanjih opozicijskih strank so že takoj na začetku zasedanja parlamenta predstavili dokument s podpisi zelo verjetne nove vladne večine in zahtevali, da predsednik države Đukanović za novega mandatarja imenuje 62-letnega univerzitetnega profesorja s podgoriške strojne fakultete Zdravka Krivokapića, ki vodi koalicijo Za prihodnost Črne gore.
Poleg 27 poslancev te prosrbske in proruske koalicije je podpise prispevalo še deset poslancev liberalne proevropske srbske koalicije Mir je naša nacija, iz katere je bil izvoljen novi predsednik skupščine Aleksa Bečić, in štirje poslanci liberalne koalicije državljanov Črno na belem. Slednjo vodi Albanec iz Ulcinja Dritan Abazović, ki je v čustveno nabitem govoru pozval Črno goro k demokratičnemu preporodu.
Prepir v samostanu
Vendar ne bo tako lahko priti do nove vlade, kar kaže torkov sestanek voditeljev velikosrbske koalicije in Abazovića s črnogorskim metropolitom srbske pravoslavne cerkve Amfilohijem nedaleč od Nikšiča v znamenitem samostanu sv. Vasilija Ostroškega. Amfilohije, ki je očitno pod vplivom Krivokapića, je hotel prepričati Milana Kneževića in Andrijo Mandića iz Demokratične fronte (DF), daleč največje stranke v Krivokapićevi predvolilni koaliciji, da je bolje, da ju ni v novi vladi, zato je Knežević 82-letnega starca nadrl. Že prej pa je tako kot Mandić nasprotoval temu, da bi Krivokapić postal premier, kot je poročala Al Jazeera Balkans.
Krivokapić je Abazoviću zagotovil, da Črne gore ne bo umaknil iz Nata, da bo kot prvo tujo državo obiskal Nemčijo (ki bi lahko finančno pomagala Črni gori) in da ne bo spreminjal simbolov države. Abazović pa naj bi bil pripravljen pomagati srbski pravoslavni cerkvi (SPC), da ne bi s spremembo zakonodaje izgubila premoženja. Takole se je branil pred očitki, da se je pogajal o novi vladi v samostanu ob posredovanju srbskega metropolita: »Presenečen sem, ko sem videl, kakor so nekatera stališča (SPC) podobna stališčem (naše) stranke, ki je sicer stoodstotna stranka državljanov.«
Danes sta Knežević in Mandić izjavila, da sicer podpirata imenovanje Krivokapića za mandatarja, a pojasniti jima mora, kako je lahko z Abazovićem sklenil dogovor, po katerem najpomembnejša ministrska mesta v vladi ne bodo zasedli »ugledni srbski politiki« iz DF. To naj bi od Abazovića zahtevali zahodni veleposlaniki v Črni gori.
Zamudili, da ne bi poslušali himne?
Za DF je takšno izsiljevanje in tuje vmešavanje v sestavljanje nove vlade nesprejemljivo. In s kakšno pravico Abazovićeva koalicija, ki je dobila komaj štiri poslance, odloča, kakšna bo nova vlada? V DF zahtevajo, da je število ministrov, ki jih bo prispevala vsaka od treh predvolilnih koalicij, odvisno od rezultata na volitvah.
Abazović pa s svojo koalicijo Črno na belem zahteva vlado strokovnjakov. V vladi nočejo »ljudi, ki s svojo pojavo in delovanjem povzročajo delitve v Črni gori in negativna čustva pri velikem delu državljanov«. Pri tem mislijo na srbske nacionaliste iz DF, kot sta že omenjena Knežević in Mandić, ki so to pokazali na današnji konstitutivni seji, kamor so prišli z zamudo, domnevno zato, da jim ne bi bilo treba stati ob poslušanju črnogorske himne.
Pravi problemi za te tri koalicije pa se bodo šele začeli, če bodo in ko bodo sestavile vlado, saj je črnogorsko gospodarstvo po propadli turistični sezoni na psu, pandemija pa na vrhuncu, saj imajo ob 600.000 prebivalcih vsak dan več kot sto okuženih.
