V študiji so primerjali izolacijske materiale skozi celoten življenjski cikel, vključno z možnostjo ponovne uporabe v skladu z obstoječim stanjem tehnike in recikliranja, ki bo predvidoma na voljo v bližnji prihodnosti. V oceno so bili vključeni izolacijski materiali:

• izdelani iz obnovljivih surovin (celuloza, lesna vlakna, juta, konopljina vlakna);

• mineralni izolacijski materiali (mineralna vlakna, steklena volna, mineralna pena, penjeno steklo);

• sintetični (EPS-stiropor*, XPS-stirodur*, Poliuretanska plošča).

* Gre za v javnosti uporabljana generična naziva, ki pa sta sicer zaščiteni komercialni imeni podjetja BASF. Ocenjevali so različne vplive izolacijskih materialov na okolje: toplogredni učinek, kumulativna poraba energije iz fosilnih virov, potencial zakisljevanja okolja, potencial evtrofikacije in emisije prašnih delcev (PM 2,5). Razlaga vseh pojmov je navedena na koncu članka.

Za izračune so bile najprej določene zahtevane karakteristike toplotne izolacije v različnih konstrukcijskih sestavih, kot so fasade in strehe. Na podlagi tega so bile določene mase, potrebne za različne izolacijske materiale, da bi bili različni izolacijski materiali primerljivi glede na enako funkcionalnost (na primer enak prehod toplote). Poleg tega so bili dodatno vključeni v oceno še nekateri drugi gradbeno-fizikalni vidiki, kot so odziv na ogenj, življenjska doba, dušenje hrupa in mehanske lastnosti. Podatki o proizvodnji izolacijskih materialov za ekološko presojo so bili vzeti iz več baz podatkov. Na podlagi vseh upoštevanih parametrov so za vsako vrsto toplotne izolacije izračunali kazalnike vpliva oziroma obremenitve okolja na 1 m2 izolacije (EDW) in rezultati so prikazani v spodnjem grafu. EPS kaže v vseh kategorijah najnižje vrednosti obremenitve okolja.

Zaključek študije je, da je EPS najmanj obremenilen za okolje, saj z ekološkega gledišča zaseda 1. mesto na segmentih fasade (zunanji toplotnoizolacijski sestavljeni sistem), težke ravne strehe ter oboda objekta v stiku z zemljino (podzidek).

Pojasnila posameznih vplivov na okolje:

- Toplogredni učinek: toplogredni plini, ki jih povzročajo človekove dejavnosti, povečujejo absorpcijo sončnega sevanja v atmosferi, kar vodi do večjega segrevanja zemeljskega površja in posledično klimatskih sprememb.

- Raba neobnovljivih virov energije: kumulativna poraba fosilne energije (npr. pridobljene iz nafte, premoga ali zemeljskega plina) je poraba energije, ki jo pokrivajo fosilni viri energije, ki so potrebni za proizvodnjo, uporabo in odstranjevanje izdelka.

- Potencial zakislevanja: Nekatere snovi v ozračju lahko povzročajo kisel dež, ki prispeva k zmanjšanju vrednosti pH v tleh in v vodi. To zelo škoduje ekosistemom.

- Potencial evtrofikacije: Evtrofikacijo povzroča preveč snovi, dodanih v zemljo ali vodo, kot so nekatera atmosferska onesnaževala ali gnojila. To povečanje slabo vpliva na vsa živa bitja.

- Fini prašni delci (PM 2,5): Frakcija prahu, katerega delci imajo premer 2,5 mikroμmetra in manj. Ti drobni delci lahko vstopijo v telo skozi dihalne poti in dolgoročno škodujejo človekovemu zdravju.

Celotno študijo v nemškem jeziku najdete na povezavi: www.ifeu.de/projekt/bewertung-von-daemmstoffalternativen. (ktm)