V oddaji Politično s Tanjo Gobec 20. septembra pa je presegla samo sebe. Voditeljica jo je vprašala: »Kako odgovarjate na očitke, da gre v bistvu za ohranitev stolov tako SMC ali pa še posebej SMC in DeSUS? Kako odgovarjate na te očitke, da ste zraven pri spornih zadevah?« Janja Sluga je, ne da bi trenila z očesom, zardela in vsaj malo zajecljala, pogumno odgovorila: »Legitimnosti tej vladi niso dale stranke, ki jo sestavljajo. Legitimnost je dalo skoraj 400.000 volilcev, ki je volitvah te stranke podprlo.« Izrekla in ostala živa.
O sveta preproščina, kakšna popolna nevednost, kakšna patološka debelokožna neobčutljivost! In to ob tem, da vesoljna Slovenija ve, da sta na volitvah, ki so ju poslale v parlament, obe izdajalski stranki, SMC in DeSUS, na vsa usta prisegali, da z Janezom Janšo ne bosta oblikovali vlade, in nato to obljubo verolomno prelomili, premierju Šarcu zabodli nož v hrbet in nato za 180 stopinj spremenili svojo politično usmeritev! Očitno Janji Sluga ni jasna niti razlika med legalnostjo (črko zakona) in legitimnostjo (moralo, etiko) nekega političnega počenjanja, saj prostodušno pravi, da je trenutna vlada legitimna. In taka oseba vodi eno večjih poslanskih skupin!
Človeku se kar zvrti v glavi, ko ti nekdo tako skuša oblikovati vzporedno resničnost, ki je v popolni opreki z dejanskostjo. Izkušnja spominja na klasični film Plinska svetilka (Gaslighting), ki je postal prispodoba, kako nekoga spraviti v psihiatrično ustanovo, tako da mu stalno sugeriraš neobstoječe stanje in se »čudiš«, kako on tega ne vidi.
Ob vsakem javnem pojavljanju politikov in poslancev DeSUS in SMC je že kar spoštovanja vredno njihovo trdovratno oklepanje plašnic, s katerimi poglede ozko usmerjajo le v svoje koalicijsko dogovorjene vrtičke delovanja in se obenem delajo, da z vsemi zavržnimi dejanji te vlade nimajo nič. Dejstvo pa je, da brez njihove kolaboracije z Janezom Janšo ne bi bilo te vlade in posledično vedno globljega pogrezanja v avtoritarizem, političnega prevzemanja in neposrednega vmešavanja v delo represivnih organov, maščevanja nad vsemi drugače mislečimi, predvsem kulturnimi delavci, brezpravja oziroma nezakonitosti pri številnih protikoronskih ukrepih, porivanja države na iliberalno obrobje Evrope, nezakonitega odstavljanja visokih strokovnjakov (Surs, Furs), uničevanja medijskega pluralizma in kulturnega ustvarjanja itd.
Zanimivo je, da je veliki Dante v deveti, najgloblji krog pekla uvrstil izdajalce vseh vrst; posebej je omenil tiste, ki so izdali svojo stranko, mesto ali državo. Ali se bo našel slovenski Dante – pesnik, pisatelj ali slikar – ki bo ustrezno prikazal izdajalske politike in poslance strank DeSUS in SMC, kako se bodo še dolgo v prihodnosti v svojih zasebnih peklih soočali s svojimi družinskimi člani, prijatelji in znanci, sodelavci in sokrajani, ki so jim zaupali svoje volilne glasove, a so jih tako verolomno izdali?
Dr. Peter Tancig Ljubljana Črnuče