Za primerjavo navajam nekaj podobnih ukrepov kaznovanja v drugih državah:
Francija: povsod po državi je obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih, kršiteljem tega pravila pa grozi globa 135 evrov.
Nemčija: kazen je najmanj 50 evrov, do največ 250 evrov.
Italija: maske so obvezne v zaprtih prostorih, predvidena globa je 1000 evrov.
Indonezija: prebivalci Džakarte v Indoneziji, ki ne upoštevajo ukrepa nošenja zaščitne maske, lahko izbirajo kazen. Ali plačajo 17 dolarjev (14 evrov) globe ali pa se za eno minuto uležejo v krsto.
Iz navedenega vidimo, da po višini kazni daleč najbolj odstopa Slovenija, kjer je zagrožena najvišja kazen kar 4000 evrov, medtem ko je v Nemčiji, s katero se tako radi primerjamo, ta kazen »zgolj« 250 evrov. Slovenci, ki imamo pol nižji standard od Nemcev, moramo plačati kar 16-krat višje kazni.
Vprašamo se, kaj se zgodi neki osebi, ki si pomotoma pozabi natakniti masko v trgovini. Ali takoj pridrvi inšpektor in mu pribije kazen od 250 do 4000 evrov? Recimo, da inšpektor naredi nekakšen povprečen izračun in mu pribije kazen 1000 evrov, ker je bil pozabljiv. Kje so navedena kakšna merila za odmero kazni? O tem v odloku vlade ni ne duha ne sluha. Ali je možno samo opozorilo brez kazni?
V petek, 18. septembra, je bila v parlamentu razprava o vloženi interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Minister je na govornici odstranil zaščitno masko, na intervencijo predsedujočega si jo je nato sicer nataknil. Vendar kljub temu gre za evidenten prekršek po odloku vlade o maskah. Kje je tu inšpekcija, ali mu bo prilepila kazen?
Ogromna večina Slovencev zelo disciplinirano upošteva in izvaja priporočila in odloke pristojnih organov za boj proti pandemiji. Zgodi pa se, da si človek preprosto pozabi natakniti masko, ko gre v trgovino. Ali ga je zaradi tega treba finančno uničiti? Ni šlo za samovoljo, naklep ali nekaj podobnega, temveč za navadno človeško pozabljivost. Ali v takšnem primeru ne zadostuje opozorilo in si takšen človek nato natakne masko, se tudi opraviči, kot se je zgodilo tudi meni, ko me je na srečo opozorila prodajalka in ne inšpektor.
Iz te zgodbe, ki je žal resnična, lahko kot prvo potegnemo nauk, da riba smrdi pri glavi, kar se kaže v primeru Hojsa in še veliko drugih podobnih primerov, ko vladajoči ne upoštevajo lastnih direktiv.
Kot drugo pa verjetno lahko zaključimo, da gre pri kaznovalni politiki te vlade za zastraševanje nas državljanov, kar se kaže tudi v nedavnih postopkih policije do mirnih državljanov, ki so jih neupravičeno legitimirali ali celo aretirali.
Normalne in zrele države v času boja proti pandemiji ne zastrašujejo svojih državljanov, temveč jih predvsem informirajo in educirajo. Državljani v teh državah se zavedajo vseh nevarnosti, zato dobrovoljno sodelujejo, kazni pa so zgolj opcija. Ali smo slovenski državljani kaj drugačni od denimo Nemcev? O tem dvomim, bolj se nagibam k temu, da je naša politika drugačna od njihove, pač v stilu stare šole, iz katere prihaja vodstvo, ki je sedaj na oblasti.
Gorazd Cuznar, Črnomelj