Voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska je v Bruslju ostala praznih rok. Zunanjim ministrom članic Evropske unije ni uspelo s potrebnim soglasjem potrditi sankcij proti 40 posameznikom, ki so zagrešili volilne manipulacije pri avgustovskih predsedniških volitvah v Belorusiji in proti odgovornim za nasilje nad demonstranti, ki že šest tednov na ulicah mirno zahtevajo odhod predsednika Aleksandra Lukašenka. »Kljub jasni želji, da bi sprejeli sankcije, to ni bilo mogoče,« je obžaloval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Še naprej sankcijam namreč nasprotuje Ciper, ki svojo podporo pogojuje z uvedbo sankcij sedemindvajseterice proti Turčiji zaradi njenega raziskovanja morskega dna v vzhodnem Sredozemlju.
Vprašanje morebitnih evropskih sankcij proti Belorusiji in tudi Turčiji bo tudi eno izmed osrednjih vprašanj četrtkovega in petkovega vrha EU. A tudi tam ni pričakovati dokončne odločitve, saj je Borrell nakazal, da bodo zunanji ministri na zasedanju voditeljev držav dobili politične usmeritve za nadaljnje ukrepanje, sankcije pa bi po njegovi oceni lahko sprejeli do naslednjega zasedanja zunanjih ministrov.
»S sankcijami do dialoga«
Nastop Tihanovske v Bruslju je bil usmerjen v krepitev pritiska na Lukašenkov režim, a hkrati tudi na Evropsko unijo, da bi vendarle sprejela sankcije proti Belorusiji. Evropske države je pozivala, naj bodo hrabre in sprejmejo ukrepe proti režimu, ki je minuli konec tedna ponovno aretiral 442 demonstrantov, ko je več deset tisoč ljudi že šesti teden zapored na ulicah terjalo spremembo oblasti. Tihanovska je imela podporo pri večini zunanjih ministrov. Šef nemške diplomacije Heiko Maas je celo dejal, da bi ministri morali razmisliti tudi o uvedbi sankcij proti Lukašenku.
Zahteve Tihanovske so zdaj že znane: takojšnja zaustavitev nasilja, izpustitev vseh priprtih demonstrantov in izvedba svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorom. »Sankcije so za nas pomembne, ker bi prisilile tako imenovane oblasti, da z nami – opozicijskim svetom – začnejo pogajanja,« je rekla. Toda Lukašenko ne kaže znakov popuščanja. Vojaške vaje z Rusijo (poimenovali so jih Slovanska bratovščina), ki se jih zdaj udeležuje tisoč vojakov iz največje zaveznice, bodo za odvračanje »grožnje z Zahoda« podaljšali do petka.
Poleg zunanjih ministrov se je Tihanovska sešla tudi s poslanci odbora za zunanjepolitične zadeve v evropskem parlamentu, kjer so stališča do Lukašenka še nekoliko bolj trša kot med zunanjimi ministri. Tihanovsko parlamentarci opisujejo kot od ljudstva izvoljeno predsednico, Lukašenka pa kot bivšega predsednika, medtem ko ga države članice razumejo kot neligitimnega predsednika, s katerim pa se morajo pogajati. Evropski parlament od beloruskih oblasti zahteva takojšnjo ustavitev nasilja in izpustitev vseh političnih zapornikov. Močno se zavzema tudi za sankcije in za izvedbo novih volitev v skladu z mednarodnimi standardi. Slednje je sicer tudi zahteva držav članic.
O nekaterih sankcijah le dogovor
Enotno pa so zunanji ministri potrdili sankcije zoper kršitelje embarga na orožje za Libijo, ki so ga vzpostavili Združeni narodi že leta 2011. S prepovedjo potovanj v EU in zamrznitvijo njihovega tukajšnjega premoženja sedemindvajseterica poslej nastopa proti trem podjetjem iz Turčije, Jordanije, Kazahstana in dvema posameznikoma iz Libije, ki so zagotavljali prevoz orožja v Libijo.
