S fotografijo se Stane Grandljič ukvarja že od otroštva, bolj resno pa je k stvari pristopil, ko se je leta 1997 vključil v skupnost Barka, dobrodelno organizacijo, ki odraslim z motnjo v duševnem razvoju ponuja dnevni delovni center ter dve bivanjski enoti. Kot pravi, ga fotografija pomirja, hkrati pa na vsakem svojem koraku ali med vožnjo s kolesom vidi kaj, kar želi ovekovečiti. »Pogosto se zgodi, da prav takrat s sabo nimam fotoaparata ali pravega objektiva, zato se potem, da dobim odlično fotografijo, vračam z opremo,« je povedal sogovornik in povabil v medvoško knjižnico, kjer vse do konca tega tedna razstavlja 17 svojih fotografij.
Nepogrešljiv v skupnosti Barka
»Razstava z naslovom Stare mestne hiše in vaške hiše je nastajala več let. Potreboval bi vsaj še tri slike, vendar imam zaradi covid ukrepov še vedno precej omejeno gibanje,« je povedal sogovornik. Grandljič je v skupnosti Barka nepogrešljiv. Zadolžen je za delo v lesni delavnici, lani pa je skupaj s prijateljem, slikarjem Janezom Pelkom pripravil za člane skupnosti kar nekaj skupnih delavnic za fotografijo. »Mi pa pri sami fotografiji radi priskočijo na pomoč prijatelji. Peter in Brane, prav tako tudi Tone. A največ še vedno naredim kar sam,« pravi.
Med fotografijami starih hiš je tudi rojstna hiša Grandljičeve mame na Dolenjskem. Prav tako tudi hiši, ki ju je posnel v Parizu in Londonu. »Skupaj z Rozi naju je za dva dni v London povabil nekdanji britanski veleposlanik pri nas David Lloyd. Ob kulturnem prazniku sva obiskala mesto, kjer je tudi nastala razstavljena fotografija stare hiše,« je povedal sogovornik, ki omeni še staro, napol porušeno hišo v Medvodah. »Skozi staro železno okno sem v objektiv ujel kuhinjo, ki je zaradi dežja, ki pada skozi podrto streho, že popolnoma uničena. Razpadajočo hišo sem odkril lani, ko sem po okolici Medvod vodil skupino kolesarjev v času tedna mobilnosti,« je še povedal eden najbolj aktivnih barkačev in se upravičeno tudi pohvalil, da je prav tako vključen v skupino fotografov, ki jih povezuje Boris Primožič. »Skupaj z njimi imam svojo fotografijo razstavljeno v Galeriji pod Kozolcem v Zbiljah.« Pred tem je sogovornik že imel razstavo o starih kozolcih, prav tako na temo živalskega sveta. Na prvi razstavi pa se je predstavil s fotografijami rož.
Nepogrešljiv v lesni delavnici
Petdesetletni sogovornik živi še s štirimi sostanovalci v Sončni hiši, ki je bila prva hiša, ki jo je skupnost Barka postavila. V njej odrasli z motnjo v duševnem razvoju živijo skupaj z asistenti. V drugi, Mavrični hiši, ki so jo postavili kasneje, prav tako biva pet stanovalcev, osem se jih dnevno vozi na »delo« od drugod. Skupaj s stanovalci pride sogovornik vsak dan, po zajtrku, v lesno delavnico. Ker je zelo aktiven na družbenih omrežjih, prav tako redno spremlja dogajanje na pinterestu, je poln idej, tudi ko gre za oblikovanje novih izdelkov. Ponosen je na izdelke, ki jih naredi v lesni delavnici. »Izdelujemo različno pohištvo, izdelali smo že dve postelji, pa tudi dodatke, kot sta na primer lesena kravata in metuljček. Ali pa lesena smrekica, ki je decembra nepogrešljiva dekoracija praznične mize, kasneje se zgornji del obrne in je lično izdelana lesena barka,« je pred vitrino z izdelki povedal sogovornik, ki se je tudi pohvalil, da so pred korono izdelke prodajali na ljubljanski tržnici, trenutno se pripravljajo na sejem, ki ga bodo pred decembrskimi prazniki pripravili na Barki. »Letos zunaj, saj notri zaradi vseh ukrepov ne smemo,« je še povedal sogovornik, ki ima prav tako ogromno drugih talentov. Poleg tega, da ima fotografski spomin, je tudi lajnar v predstavah o Žogici Nogici in Zvezdici Zaspanki in po tihem še vedno upa, da bodo za miklavža lahko predstavo odigrali za lokalne otroke.
