Zmaga, govor je o športnem in vojaškem izrazu, na ustavnem sodišču s 5 glasovi proti 4 glede zakonitosti omejevanja gibanja državljanov Slovenije v času razglašene pandemije je povedna in primerljiva denimo s kakšnim izkrcanjem v Normandiji ali zmagami kolesarjev Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Prav tako pa seveda tudi dokaz, da Ustavno sodišče RS, zdi se, vestno sledi zahtevam izvršne oblasti oziroma bolje rečeno enemu človeku v tej državi. Tako se seveda uresničujejo stališča znanega bivšega pravnika US o potrebni ideološki »uravnoteženosti« članov US. Pravzaprav ne samo ugled tako imenovane pravne države, temveč tudi njeni temelji se sumljivo majejo ob vseh ofenzivah izvršne veje oblasti, oziroma bolj natančno vlade, oziroma še bolj natančno njenega predsednika. Zaupanje v pravno državo je ob vseh potezah janšizma, hojsanja in podobnih potezah vojščakov, ki jih ne manjka tudi v drugih strankah, krepko padlo. Morala v »vojski državljanov« je načeta. Očitek US v konkretnem primeru je torej ta, da se ni postavilo na stran državljanov, temveč oblastne elite. Morda pa zato, ker jih ta tudi voli v parlamentu?
Navedeno stanje je seveda ob petkovem oziroma sobotnem glasovanju v parlamentu o nezaupnici Alešu Hojsu z rezultatom 43 proti, 38 za, ob 85 navzočih, »popolna zmaga demokracije« in volje ljudstva. Hkrati je to odraz stanja poštenosti, ob kateri se ljudje prijemamo za glavo. Žal nam vnaprej ne kaže nič boljše.
Ob glasovanju pa je umesten razmislek o vsakem posameznem poslancu. Od madžarskega in italijanskega do Janje Sluga in Franca Jurše ter vseh njihovih »soborcev« v parlamentu in plemenitega Zmaga Jelinčiča, ki nas ima za »glupe«. Ali resnično ni možno doseči na miren in praven način normalnih demokratičnih standardov, je pravzaprav vprašanje, ki je ključno. Ali res ni možno ob vseh deviacijah posameznikov in države doseči normalnega sobivanja in življenja v Sloveniji, se sprašujemo na miren način tudi vsakokratni petkovi protestniki.
Pravzaprav se počasi začenja dozdevati, da nekateri živijo v svojem svetu večvrednosti zaradi možnosti odločanja o nas državljanih in v odtujenosti od ljudi ter države. Tu mislim tudi na US. Drugi verjetno mislijo le na svoj žep in kakšno parcelo ali stanovanje na morju, ob Soči ali na kozarec vina na Krasu, tretji na svojo slavo, slikanje in hojo po rdeči preprogi itd. Pravzaprav je takšna »demokracija« za vse na oblasti kar simpatična in koristna. »Malo« manj pa je ugodna za državljane in ljudi, ki jih prizadenejo dnevne stiske. Od zdravja ljudi v Anhovem do načrtovanega lomljenja skrilavcev v Petišovcih, od »legalnega« pobijanja medvedov do »zelenih trgatev grozdja«, od brezposelnosti do lakote otrok itd. Nesposobnost, neobčutljivost in tudi pokvarjenost konkretnih odgovornih je pravzaprav presenetljiva.
Nekaterih sistemskih in konkretnih problemov v tej naši državi očitno sistem sam ni sposoben rešiti. Vključno z ustavnim sodiščem in njegovo vlogo v družbi. Ni najtežje najti rešitev. Najtežje je očitno rešiti probleme v okviru naše države.
Naj za konec izrazim vse spoštovanje tistim strokovnim posameznikom in institucijam, ki si v okviru sistema ali izven njega prizadevajo za izboljšanje obstoječega stanja v državi. Pa s tem absolutno ne mislim na prodane in z izdajo prežete ljudi na ključnih mestih v državi. V parlamentu, vladi pa še kje. Zaupanje, ki ga zapravljajo, je veliko večje, kot si mislijo in ocenjujejo oblastniki. Morda bi pa bilo umestno, da vsi skupaj ponudijo odstop in da »resetiramo« to državo v nekaterih temeljih, ki se očitno krepko majejo ali pa že rušijo. Nisem prepričan, da je oblastnikom ukrajinski vzor res najprimernejši oziroma najboljši za Slovenijo.
Miloš Šonc, Grosuplje
