Poslanec SAB Andrej Rajh je premierja vprašal, kako namerava skrajšati čakalne vrste in zagotoviti dostopnost zdravstvene oskrbe. O zdravstvu in čakalnih vrstah je premierja spraševala tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik.
Janša je v odgovor priznal, da je covid v Sloveniji in povsod po svetu zaustavil veliko normalnih dejavnosti v zdravstvenih sistemih. »Tudi v bistveno bogatejših državah in državah z bistveno bolj razvitimi zdravstvenimi sistemi,« je povedal Janša. »Dejstvo je tudi, da je takšno stanje v Sloveniji trajalo relativno malo časa, ker smo bili med prvimi sposobni razglasiti konec epidemije in povrniti normalno delovanje zdravstva. Je pa stanje povzročilo posledice. Vse to se nam lahko ponovi, če ukrepi, ki so v veljavi povsod po Evropi, v Sloveniji niso dosledno upoštevani. Prva žrtev bo zdravstvo. Najprej se bo krčila preventivna, kasneje pa se lahko začnejo zadeve odvijati precej divje.«
Je pa premier zanikal očitke, da se vlada v tem času na nastalo situacijo ni finančno odzvala. »Zdravstvu je bilo namenjenih 210 milijonov evrov dodatnih sredstev iz proračuna,« je pojasnil. »V rebalansu proračuna so namenjena dodatna sredstva zdravstvu. V petem protikoronskem paketu, ki ga boste dobili v naslednjih dneh, bodo predlogi ukrepov, na podlagi katerih bo možno angažirati dodatne kapacitete v slovenskem zdravstvu, da se prepreči ponavljanje situacije, ki smo ji bili priča.« Ob tem pa je kot temeljni problem slovenskega zdravstva izpostavil kadrovsko podhranjenost in izpostavil, da za izobrazbo novega zdravnika potrebujemo 6 let študija in 6 let specializacije. »Če kdo v tej dvorani misli, da se to da skrajšati na 4 mesece, naj pove, kako. Bo dobil vse Nobelove nagrade, ki so na razpolago,« je bil do očitkov na račun vlade kritičen premier. »Teh kadrov, ki manjkajo, v 4 mesecih nismo bili sposobni ustvarit. Ne da se jih uvozit. Hkrati je iz slovenskega zdravstva odšlo nekaj 100 ljudi. Tako zdravnikov kot medicinskih sester.« Je pa priznal, da ima ta problem tudi organizacijski vidik in zagotovil, da je vlada glede tega storila veliko. »Za jesensko obdobje je narejen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo. Sedaj vsaka bolnišnica ve, kaj je storiti in kje so rezerve. Je pa teh rezerv zelo malo,« je še povedal in dodal: »Javno zdravstvo je zelo zlorabljena beseda v Sloveniji. Bolj kot se podpira javno zdravstvo, bolj ljudje, ki delajo tam, bežijo iz njega. Lotili se bomo problema, tam, kjer obstaja. Pripravlja se izločitev storitvenega dela javne uprave iz administrativnega in vzpostavitev novih pogojev.« Ob tem je nujnost dviga plač zdravnikov podkrepil še z opozorilom, da EU pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan.
Janša: Dolgoročno plemenitenje demografskega sklada bi bilo krivično
Poslansko vprašanje iz vrst koalicijskih strank je premierju postavil poslanec DeSUS Jurij Lep. Zanimali so ga ukrepi vlade za izboljšanje položaja starejših. Janša je pojasnil, da poteka postopek za zmanjšanje zaostanka izplačil pokojnin zaradi gospodarske krize, ki pa bo potekal po korakih. Prav tako je premier navedel ocene, da bo prihodnje leto zopet prineslo gospodarsko rast, z njo pa bo možno izplačati preostalih 5,6 odstotka sredstev za premalo izplačane pokojnine. Napovedal je tudi možnost novih solidarnostnih ukrepov za upokojence, če se bo ponovila situacija iz pomladi.
Glede demografskega sklada je Janša izrazil pomisleke o pravičnosti dolgoročnih naložb. Povedal je, da bi bilo krivično, če bi sklad nadaljnjih 30 let zgolj plemenitili. Pravi, da v tem primeru generacija, ki je premoženje v demografksem skladu ustvarila, od njega na koncu ne bi imela nič.
Janša napovedal večji nadzor pri koriščenju socialnih pravic tujcev
Poslanec SNS Zmago Jelinčič je premierja vprašal o statusu priseljencev iz tretjih držav in njihovem koriščenju socialnih transferjev v Sloveniji. Janša mu je odgovoril, da ima koalicija v koalicijski pogodbi reformo socialnih transferjev. »Zaradi razumljivih razlogov v prvih mesecih ni prišla na vrsto, so pa priprave v teku,« je dodal in opozoril na nekatere probleme, ki jih opaža sam. »Ne razumem, kako lahko nekdo z upravne enote, ki ima podatke in vidi, da na nekem naslovu živi 100 ljudi, vpiše še 101.« Priznal je, da se to ne dogaja povsod, niti ni takšno početje praksa v večini, a dodal, da nekatere upravne enote izstopajo. »Recimo mariborska,« je povedal Janša. »Tam je veliko teh primerov. Inšpekcija je že v lanskem letu, v času prejšnje vlade to vzela pod drobnogled. Ponekod pa tudi ni bila dovolj dosledna. Preverjali so bivanje otrok, ki imajo tu bivališča. Ker otroci niso bili na šolskih seznamih, se je preverjalo, če tudi dejansko tu bivajo. Tega je bilo na stotine. Odkrilo se je le 7 kršitev, kar je izjemno malo. Če otrok ne hodi v šolo, ga običajno tukaj ni. Morda so izjeme, ne pa tolikšne. To se dogaja, sankcij pa ni bilo. Nadzor je tu potreben in bo izveden.«
Obenem napoved izločitve storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema
Premier Janez Janša je na današnji seji DZ v odgovorih na poslanska vprašanja napovedal začetek pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema. Medtem ko na ministrstvu za javno upravo k tej napovedi "nimajo kaj dodati", zdravstveni minister Tomaž Gantar pravi, da je to možno vsaj v zdravstvu. Po premierjevih besedah se v kratkem začenjajo priprave in pogajanja za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. "Če ta problem ne bo rešen, bo slovensko zdravstvo ne glede na to, koliko sredstev se bo kam namenilo teoretično, še za stopnjo nižje pri čakalnih vrstah," je posvaril.
Na ministrstvu za javno upravo so na vprašanja STA, kaj natančno pomeni omenjena izločitev storitvenih delov javnega sektorja, odgovorili le, da k razpravi predsednika vlade nimajo kaj dodati.
Da je omenjena izločitev možna vsaj v zdravstvu, pa je za STA dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovih pojasnilih so dogovorjeni, da ministrstvo skupaj z sindikatom zdravnikov Fides ustanovi delovno skupino, ki bo poskušala priti do drugačnih kriterijev za nagrajevanje.
"Kar pa seveda ne pomeni, da bi v tem trenutku do višjega nagrajevanja dejansko tudi prišlo. Govorimo predvsem o vsebinskih rešitvah, ker kot je bilo rečeno, je tudi sindikat pripravljen, v kolikor bi do tega prišlo, počakati nekaj časa z zahtevami po drugačnih plačilih. Absolutno pa ne želim več čakati z odlaganjem teh problemov v neko nedorečeno prihodnost," je dejal Gantar.
