V zadnjih dneh je v Franciji poleg kolesarske dirke in deloma tudi v povezavi z njo veliko pozornosti vzbudilo zmerjanje na račun Zelenih, da so kot amiši, kar si je privoščil predsednik Emmanuel Macron. Moti ga namreč, ker zaradi nejasnih vplivov na zdravje in okolje zahtevajo moratorij za vzpostavitev mobilnega omrežja 5G.
Vsekakor so Zeleni po velikih zmagah na letošnjih občinskih volitvah, ko so med drugim v Marseillu, Lyonu, Bordeauxu, Grenoblu in Strasbourgu dobili župane, postali v Franciji ena glavnih političnih sil. Ker pa hoče Macron z idejo zagona gospodarske rasti ob skrbi za okolje pridobiti tudi volilce, ki so jim pomembna ekološka vprašanja (takšnih volilcev je vse več), so mu Zeleni trn v peti. Zdaj se mu je ponudila lepa priložnost za ofenzivo.
Izkoristil je ne le previdnost Zelenih glede 5G, ampak tudi veliko neodobravanje, na katero sta naletela nova župana Lyona in Bordeauxa. Prvi zato, ker je kolesarsko dirko Tour de France označil za mačizem in okolju škodljivo, drugi pa, ker se je odpovedal tradicionalni veliki novoletni jelki sredi mesta. Veliko pozornosti zbujata tudi novi županji Marseilla, ker ni naklonjena cepljenju, in Strasbourga, ker je močno okrnila slovesnosti ob državnem prazniku 14. juliju.
Lovljenje Nemčije
Politični nasprotniki zdaj obtožujejo Zelene, da hočejo kot ajatole prepovedati vse, kar prinaša radost in praznično vzdušje. Nekdanji desni predsednik Nicolas Sarkozy se je pred kamerami glede odprave novoletne jelke v Bordeauxu skoraj razjokal: »Ko sem bil otrok, sem šel z mamo izbrat smrekico. Vse leto sem čakal na ta dan, tako pomemben mi je bil. A zato nisem imel občutka, da sem kriminalec.«
Macron je vsekakor že v kampanji za ponovno izvolitev leta 2022, a tudi noče, da bi Francija tehnološko in inovacijsko še bolj zaostala za Nemčijo, s katero se vedno primerja. Zlasti zato ne, ker bo letošnji francoski BDP padel za 8 ali 9 odstotkov. Pravega tehnološkega napredka pa brez 5G ne bo, Macron je nedavno dejal: »Ne verjamem, da bi lahko z zgledovanjem po amiših reševali sedanje okoljevarstvene probleme.« Macronova vlada v naslednjih letih za gospodarski zagon namenja sto milijard evrov, tudi za ekološko tranzicijo, kjer bo šlo 7 milijard za stavbe, 11 milijard za transport in 9 milijard za energijo.
Zeleni proti potrošnji zaradi statusnih simbolov
Vendar je vprašanje, ali bo vlada s tem programom zagona učinkovita pri reševanju dveh glavnih problemov: nevarnosti množice stečajev v naslednjih mesecih in nujnosti, da se zažene potrošnja. Brez povpraševanja podjetja namreč ne bodo imela komu prodajati izdelkov in storitev, tako da jih bo zato še več šlo v stečaj in brezposelnost se bo dramatično povečala. Francozi pa imajo danes toliko privarčevanega denarja kot še nikoli.
Prav potrošništvo pa hočejo Zeleni omejiti in racionalizirati. Predvsem nasprotujejo temu, da se v smislu »sem to, za kar porabim denar« kupuje stvari zaradi statusnega simbola. Glede 5G pa se sprašujejo: »Ali res potrebujemo pečico, ki jo lahko prižgemo z mobitelom deset minut preden pridemo domov? Zakaj to stalno hlastanje po tehničnem napredku, ko že zdaj zelo dobro živimo?« V tem smislu je župan Grenobla Eric Piolle ironičen: »S 5G bomo pornografijo lahko gledali tudi v dvigalu.«
Prav Piolle bi bil lahko predsedniški kandidat Zelenih leta 2022, pri čemer ima kot predstavnik protikapitalističnega krila stranke velik potencial pri volilcih radikalne levice. Morda pa bo kandidat pragmatični voditelj stranke Yannick Jadot, ki bi lahko pridobil razočarane Macronove volilce iz leve sredine.
