Trgu Evropa oziroma Trgu Transalpina, ki stoji med obema Goricama, so minuli teden izbrali novo podobo. Na mednarodnem idejnem natečaju za prenovo trga je največ pozornosti požela ideja italijanskih arhitektov Carmela Bagliva in Laure Negrini. Zamislila sta si ga kot mrežo pomičnih modulov, ki se dvigajo in spuščajo ter lahko glede na potrebe postanejo bodisi sedeži bodisi mize, trg ali oder. Stavbo markantne železniške postaje sta ohranila kot naravno ozadje. Z nekaj prilagoditvami bi njuno idejo lahko oživili v prihodnjih petih letih, meni novogoriški župan Klemen Miklavič.
Na mednarodni natečaj je prispelo 56 predlogov iz 18 držav in štirih različnih celin sveta. Eden od pogojev natečajnega razpisa je bil, da vrednost naložbe ne sme presegati sedmih milijonov evrov. Drugo nagrado s trgom kot veliko kamnito preprogo so prejeli arhitekti iz Francije, tretjo pa slovenski arhitekturni biro Sadar+Vuga, ki je na trg umestil barve obeh nacionalnih zastav, čez železniško progo, ki zdaj ločuje mesti, pa napeljal most.
Zgodovinski dogodek
Včerajšnje razkritje zmagovalcev na Trgu Evrope sta župana obeh mest označila za zgodovinski dogodek. »Arhitekti z vsega sveta so prispevali idejo za razvoj te svetovne posebnosti, kar obe Gorici nedvomno sta. To je prvi korak v urbani razvoj pozabljenega, zabrisanega območja med obema mestoma,« pravi Miklavič. Zaveda se, da je pred njimi še veliko dela, nadeja pa se, da bi lahko idejo uresničili s pomočjo evropskih sredstev in tudi lastnim vložkom. Goriški župan Rodolfo Ziberna pravi, da pri prenovi ne bo šlo le za gradbeni projekt, temveč za simbol rojstva nove Evrope. »Pišemo zgodovino Evrope,« je prepričan. Mesti namreč skupaj kandidirata tudi za evropsko prestolnico kulture leta 2025. »To je ključni projekt za našo kandidaturo in izjemno smo veseli, da se je natečaj končal pred oddajo dopolnjene programske knjige in ga bomo lahko vanjo umestili. Ne glede na to, ali bomo pri kandidaturi uspešni ali ne, verjamem, da bomo projekt zgradili,« meni Neda Rusjan Bric, umetniška vodja kandidature.
Kam po gradbeno dovoljenje?
Član tehnične ekipe natečaja Luciano Lazzari je pojasnil, da so bile rešitve, ki so prispele na natečaj, zelo različne: od tega, da bi vse porušili, do tega, da bi vse pozidali, ene so želele umakniti železnico, spet druge so sem umestile jezero. Natečaj je vodilo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki mu predseduje Matej Arčon. Ta je prepričan, da bo projekt še bolj povezal ljudi z obeh strani meje, da bo bo ključen pri odločitvi glede izbora evropske prestolnice kulture, hkrati pa bo predstavljal izjemen izziv za investitorje. »Vsaj med Slovenijo in Italijo bo to prvi infrastrukturni objekt, ki bo polovico v eni in polovico v drugi državi. Tu je pred nami velik razmislek, kje bomo vložili gradbeno dovoljenje,« naniza le en birokratski izziv, ki pa po njegovem mnenju ni nerešljiv.