Že enajst dni je po koncu etap oblačil rumeno majico. Prvič mu je šla čez glavo prejšnjo nedeljo v njegovem srečnem kraju Laruns v Pirenejih in od takrat je ni več slekel. A najbrž bi vse te dni zamenjal za soboto, ko bomo na planoti lepih deklet v Vogezih po posamičnem kronometru dobili zmagovalca 107. dirke po Franciji. Primož Roglič je nesporni favorit, da postane prvi Slovenec, ki se bo dan kasneje veselil v Parizu, a če je že zelo malo možnosti, da zmaga ne bo njegova, jih je še manj, da ne bi bila slovenska, saj je s slabo minuto za njim drugi v skupnem seštevku že sedem dni Tadej Pogačar, tretji Kolumbijec Angel Miguel Lopez pa za nameček ne slovi v tej disciplini.
»Traso sem si ogledal, običajno si jo še zjutraj pred dirko. Moral boš pritiskati, kolikor bo šlo,« je povedal Primož Roglič. Izkušenj s tovrstnih preizkušenj ima že obilico. Na predzadnji dan Toura se je že predlani boril s Chrisom Froomom in izgubil mesto na odru za zmagovalce, na lanskem Giru je bilo obratno in je dobil dvoboj z Mikelom Lando, kar so bile prve slovenske stopničke na tritedenskih klasikah. 30-letni Zasavec je lahko samozavesten, ker vse zvezde kažejo na njegov uspeh.
Francoski načrt se je sfižil
»Kar nekaj kronometrov sem že odpeljal v karieri in imam vse sorte tudi drugih izkušenj, dobrih in manj dobrih. Pomembno je, da se počutim dobro, da sem zdrav. Sem pa tudi vznemirjen, se že veselim jutrišnjega dne,« je povedal Kisovčan. Med 41 zmagami v profesionalni karieri jih je kar deset osvojil v borbi s časom, a nobene na Touru. Tudi tokrat bo morda etapo na dobrih tisoč metrov visoki planoti dobil kdo drug, ki je hranil z močmi v gorskih etapah, a Rogliča bo to še najmanj motilo, če bo še enkrat, predzadnjič letos, tam oblekel rumeno majico.
Francoski načrt je bil sicer drugačen, direktor dirke Christian Prudhomme, ki menda niti ne mara voženj na čas, je želel poskrbeti, da bi se za večno slavo v soboto boril Thibaut Pinot, največji adut gostiteljev. Traso so speljali mimo njegovega domačega kraja Melisey, a je 30-letnik od borbe za rumeno majico odrezan že od Pirenejev.
»Še vedno sem sproščen in moram ostati v trenutku. Kasneje bomo imeli čas za pogled v preteklost. Ostajam zbran in osredotočen na svoje delo,« pravi Roglič, ki ne želi, da bi mu misli uhajale k nedelji. Največ dileme bo pred startom – pod vzponom menjati kolo za »navadno« ali ostati na tako imenovani kozi. Prvi kolesar dirke ima to prednost, da se bo na progo podal zadnji. »Odločil se bom v zadnjem trenutku, odvisno bo od pogojev in od časov, ki jih bodo postavljali tekmeci. Ob mojem startu se bo že vedelo, na čem naj sedim.«
Pogačar ne bi verjel takšnemu optimistu
Da bi se bolje pripravil na izziv, je bil že na državnem prvenstvu z vzponom na Pokljuko, ki je bilo sestavljeno iz ravninskega in hribovskega dela. Bil je sicer za pol krajši in tekmovalci niso bili v polni formi, saj so se prireditve po koronski krizi šele začenjale, zato vzporednice morda niso prav točne. A takrat se je Pogačar odločil za menjavo, Roglič pa ne, in slavil je prvi. »Progo sem si pogledal, in če bom imel dober dan, mi bo ustrezala. Za vse bo zelo težko, taktika ne bo bistvena,« je povedal Tadej Pogačar. Zadovoljen bo že, če bo ostal na drugem mestu: »Če bi mi kdo pred Tourom rekel, da bom v tem položaju, mu ne bi verjel.« Da bo tak pogled na vrh lestvice, ne bi skoraj noben Slovenec.
