Slovenska stran namreč brani stališče, da je s tem, ko je leta 2006 v EU teran zavarovala kot zaščiteno označbo porekla vina, ki se iz trte sorte refošk prideluje na slovenskem Krasu, onemogočila, da bi isto ime uporabljali tudi v katerih drugih državah. Nekaj podobnega je na primer uspelo Madžarom v primeru tokaja in še dosti prej Francozom z njihovimi šampanjci. Na evropskem sodišču so očitno prisluhnili hrvaškim trditvam, da istrski teran pridelujejo iz sorte grozdja teran. Slednje so nekateri slovenski vinarji označili za novodobno izmišljotino in zavajanje z namenom škoditi slovenskim vinarjem, v resnici pa nekateri precej stari viri dejansko omenjajo tudi sorto teran, s katero naj bi bil zasajen del Istre in nekaterih jadranskih otokov. O tem, ali gre v tem primeru za isto zvrst vina, se v razpravah že pred pol stoletja ni uspelo povsem poenotiti niti uglednim ampelografom. To so znanstveniki, ki podrobno proučujejo botanične, agrobiološke in tehnološke posebnosti trt in grozdja, vzgajanega v različnih geografskih okoljih.

Teran ali refošk

V slovenski kmetijski reviji »Sodobno kmetijstvo« se je k pobudi nekaterih strokovnjakov za zakon o označevanju in zaščiti porekla vina oglasil Josip Ukmar, ki je v svojem dopisu v 1. letošnji številki omenjene revije trdil, da je teran samo eden in da je ta od avtohtone trte teranovke na slovenskem Krasu. Zato odklanja zakonsko določilo, ki pravi, da je teranovka vrsta refoška. Svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da se rastline južnejših krajev ne morejo povsem prilagoditi v severnejših krajih, medtem ko severnejše, prenesene v južnejše kraje, dobro uspevajo. Teranovka in teran imata zatorej vse značilnosti samostojne vrste, furlanska črnina in istrski refoško sta ekološki trti tja zanesene teranovke. Zunaj svojega geografskega okvira na slovenskem Krasu grozdje teranovke ne daje več terana.

V aprilski številki omenjene revije mu odgovarja dr. agr. profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani Lojze Hrček in sicer ne iz vinarskega stališča, ampak z ampelografskega, pri čemer podaja nekaj mnenj priznanih ampelografov o tem, ali je teranovka vrsta refoška. Najprej ugotavlja, da v ampelografski literaturi ni jasen naziv za sporno sorto, saj večkrat naletimo na oba naziva – refošk in teran, zato je tudi težko reči, kateri od obeh nazivov je prvobitni ali originalni in kateri sinonim. (…)

O sporni sorti navaja najprej slovenske avtorje. V prvi slovenski knjigi o vinogradništvu, ki jo je napisal leta 1844 Matija Vertovec (Vinoreja za Slovence, Ljubljana, 1844), omenja avtor med rdečimi sortami tudi »Refošk«. Zanjo pravi, da je italijanskega porekla, da je to žlahtna trta za terane. (…)

O refošku piše tudi France Adamič (Po zgodovinskih in turističnih poteh skozi slovenske vinorodne okoliše, Katalog IV. Mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani), da je razširjen na Krasu, kjer na rdečih kraških tleh daje posebno vino, kraški teran. Ista sorta je razširjena tudi v severni Istri in Furlaniji, daje pa na fliših oziroma aluvialnih tleh vino s popolnoma različnimi svojstvimi. V kraških ekoloških pogojih daje Refošk lahko vino z 9 do izjemoma 11 odst. alkohola; vino vsebuje mnogo tanina, barvila in celo 15 ali več promilov kislin, mnogo železa in vitaminov B in C. (…) Kraški teran predpisujejo bolnikom, predvsem slabokrvnim in onim, ki bolehajo na prebavnih organih. Zato so kraševski vinogradniki zdravi, čvrsti in odporni ljudje.

Znani ampelograf Zdenko Turkovič (Ampelografski atlas, Zagreb, 1963) navaja za sorto »Teran črni« naslednje sinonime: »Teran« ali »Refošk istrski«, »Istrijanac« (z zeleno pecljevino) »Terano« ali »Refosco d ’Istria«, »Refosco del Carso« (a penducolo e raspo verde) idr. Ko govori o poreklu in razširjenosti te sorte, pravi, da je teran z zeleno pecljevino stara »Istrijanac« (z zeleno pecljevino). »Terrano« ali »Refosco« se od davnih časov goji največ v Istri in v sosednjih področjih, manj pa na Kvarnerskih otokih in v severni Dalmaciji. (…)

Končno ugotavlja, da si strokovnjaki niso edini glede različnih tipov terana in refoška.

Novi list, 22. julija 1971

Teran ali refošk

(nadaljevanje)

Podobne podatke navajata v svoji »Ampelografiji« o tej sorti tudi Avramov in Briza, ki razlikujeta »Refoško črno« in »Teran črni« (z zeleno pecljevino). Za prvega navajata, da je po poreklu iz Italije, goji pa se v Italiji ter v Istri na Krasu. Za drugega, ki ima že sinonime: »Refošk istrski«, »Terrano d ’Istria« idr., pa pravita, da mu poreklo ni znano, goji pa se največ v Istri, manj pa v severni Dalmaciji in na Kvarnerskih otokih. (…)

Ripper pa piše v svoji knjigi »Kraški teran«, ki jo je prevedel v slovenščino Klavžar, da sorta refošk, ki daje kraški teran, najbolje uspeva v rdeči zemlji. Ripper poudarja, da je vinska sorta, ki daje v Istri istrski teran, istega porekla kot sorta, ki daje na Krasu kraški teran. Dejstvo, da daje refoškova trta v različnih vinorodnih področjih različna vina, vpliva tudi na mnenje, da je več tipov refoška. Avtor meni, da ni nobenega dvoma, da je v navedenih področjih le ena in ista sorta – refošk, ki pa daje v različnih agroekoloških razmerah tudi različna vina. (…) Tako imajo vina na Krasu – teran značilno kislino in rdečo peno, v Istri pa daje refošk zaradi večje skupne gorkote in s tem tudi višje zrelostne stopnje vina, v katerih kislina zaostaja, v ospredje pa stopi sladkor oziroma alkohol v vinu. (…) Teran se prideluje na slovenskem ozemlju, pa je možno, da so grozdje krstili po njegovi bolj zgodnji »ta rani« zoritvi. (…)

Ne bo odveč, če omenimo še to, da isti avtorji citirajo tudi mnenje Klavžarja, ki je leta 1929 objavil v Trstu delo o kraškem teranu. Klavžar namreč odločno trdi, da je sorta vinske trte, ki daje na Krasu vino kraški teran »Refošk«. Ta sorta pa lahko daje v Istri vino refošk, vino teran pa samo takrat, če refoškovo trto gojijo v klasičnih rdečih zemljah. (…)

Novi list, 29. julija 1971

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib