Staroselci so to poimenovanje, ki se ga najpogosteje prevaja kot »Dolg bel oblak« sprva uporabljali zgolj za severni otok, pozneje pa se je oprijelo za oba dela otočja. Sopredsedujoči v stranki Maorov John Tamihere je preimenovanje postavil kot enega izmed ciljev stranke Maorov, če bi ta zmagala na volitvah. Možnosti za zmago na volitvah so za stranko Maorov, ki predstavljajo slabo petino tamkajšnjega prebivalstva, sicer pičle. Volilne napovedi jim dajejo med 0,5 in enim odstotkom glasov. Toda ne glede na to stranka Maorov s svojimi sporočili spreminja Novo Zelandijo tudi s pomočjo sporočilnosti ameriškega gibanja Black Lives Matter, ki je preraslo v globalno nasprotovanje rasizmu, kolonializmu in drugim neenakostim. Med strokovnjaki se je razvnela razprava, ali je Aotearoa sploh pravo poimenovanje za otočje, saj obstajajo še druga imena za severni in južni otok. V jeziku Maorov se za severni otok najde tudi ime Te Ika a Maui (Riba Mauija), južni otok pa je poimenovan Te Wai Pounamu (Vode zelenega kamna) ali Te Waka a Maui (Kanu Mauija). Dvojezičnost in multikulturnost sta se na Novi Zelandiji v prejšnjih letih vse močneje utrjevali, a Maori še vedno želijo večjo pomoč države njihovi kulturi in večjo vključenost maorskega jezika v izobraževalni sistem. Te zahteve zdaj ponavljajo tudi pred volitvami, preimenovanje države in vseh priseljensko poimenovanih mest v državi je tako le del njihovih zahtev. Premierka Jacinda Ardern se ni povsem izjasnila, ali podpira preimenovanje države, dejala je le, da opaža vse pogostejšo uporabo besede Aotearoa. Njena Laburistična stranka je sicer zahtevam Maorov za večjo vključenost maorskega jezika v šolski kurikul naklonjena, podporo imajo Maori tudi pri Zelenih.