To je bil prvi dvostranski obisk kakšnega grškega zunanjega ministra po desetih letih in ministra sta na skupni novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma poudarila predvsem, da bosta stike v prihodnosti še dodatno krepila. Srečujeta se sicer predvsem ob robu večstranskih zadev in prvo tovrstno bo že v ponedeljek zasedanje zunanjih ministrov članic EU.
Na tem zasedanju in potem kasneje tudi na zasedanju Evropskega sveta se pričakuje obravnava razmer v vzhodnem Sredozemskem morju, kjer je Turčija s spornimi raziskavami naftnih in plinskih polj v grških in ciprskih vodah povzročila velik dvig napetosti. Pred dnevi se je odločila raziskovalno ladjo vrniti nazaj pred svojo obalo, kar so v Atenah toplo pozdravili.
To je danes v Ljubljani izpostavil tudi Dendias. Izrazil je pričakovanje, da se bo zdaj s Turčijo začel vsebinski dialog, predvsem pa, »da bo Turčija prenehala nagajati«. Sicer bi jo še vedno lahko doletele sankcije EU, je nakazal grški zunanji minister.
Logar pa je poudaril, da bo Slovenija vedno najprej podpirala članice EU. »Solidarnost je najpomembnejše načelo v EU,« je poudaril.
Slovenija je solidarnost izkazala tudi s pošiljko humanitarne pomoči preko mehanizma EU za civilno zaščito za obnovo sprejemnega centra za migrante na otoku Lezbos, ki ga je uničil požar, je še povedal Logar in izpostavil, da je Grčija na »sami frontni črti« spopadanja z migrantsko krizo.
Dendias podprl slovensko namero, da se pridruži skupini sedmih sredozemskih članic
Dendias je sicer Logarju tudi podrobneje predstavil situacijo v vzhodnem Sredozemlju in grška stališča do kriz v Libiji, Siriji in tudi Tuniziji. Ob tem je Dendias podprl slovensko namero, da se pridruži skupini zdaj sedmih sredozemskih članic EU (MED7), v kateri so poleg Grčije še Francija, Italija, Španija, Ciper, Malta in Portugalska.
Logar je grškemu gostu predstavil tudi ključne prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Potrdila sta, da bosta državi "«sodelovali pri temah skupnega interesa«, zlasti pri vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan. Dendias je potrdil, da je interes Grčije za to velik, prav tako za uresničevanje dogovora med Beogradom in Prištino.
Govorila sta tudi o soočanju s pandemijo covida-19 in podprla predloge, ki jih je v minulih dneh predstavila Evropska komisija. Zlasti pa sta se zavzela za oblikovanje skupnega pristopa glede upravljanja meja znotraj EU, da bi bilo prehajanje meja jasno. Sedanje stanje ovira sodelovanje držav in to ni dobro, je poudaril Dendias.
Denidasa sprejela tudi Pahor in Janša
Grški zunanji minister je danes obiskal tudi državni zbor, kjer se bo sestal s člani parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in za zadeve EU. Sprejela sta ga tudi premier Janez Janša in predsednik republike Borut Pahor.
Pahor je po srečanju izrazil pripravljenost, da bi že kmalu na uradnem obisku gostil grško predsednico Katerino Sakelaropulu. Predsednik se je sicer zadnjič v Grčiji na uradnem obisku mudil decembra 2018, oktobra lani pa se je v Atenah udeležil srečanja predsednikov držav skupine Arraiolos, so spomnili v predsednikovem uradu.
Tudi Pahor se je z Dendiasom pogovarjala o razmerah v vzhodnem Sredozemlju, pri čemer je tudi slovenski predsednik izrazil solidarnost z Grčijo in pozval h krepitvi prizadevanj za mirno rešitev napetosti. Pahor je tudi izrekel priznanje Grčiji za normalizacijo odnosov s Severno Makedonijo in vsa prizadevanja za nadaljnjo krepitev teh odnosov, kar bo pomagalo Severni Makedoniji na njeni poti v EU, so še sporočili iz predsednikovega urada.
