Blejsko jezero umira, 2.

Po znanem pravilu limnologije pritoki vode s fosforjem, hranivom alg, in odtokom iz površine jezera, kot na Mlinem, evtrofikacijo jezera permanentno pospešujejo, jezero pa hladijo. Nasprotno pa odtok, po nategi onesnažene vode z dna jezera, evtrofikacijo permanentno zmanjšuje, toploto jezera pa dviga. Alge namreč na površini s fotosintezo fosforja tako hitro rastejo, da jih pri povprečni globini Blejskega jezera 17,40 m, s prostornino 25,7 milijona m3, s fosforjem večina potone na dno jezera prej, kot lahko s površine jezera na Mlinem odtečejo iz jezera. Nasprotno pa natega te na dnu jezera zgoščene alge, ki z vodo po njej odtečejo iz jezera, evtrofnost jezera permanentno zmanjšuje. Najbolj pa je učinkovita, če je njen iztok 400 l/s, kot je v načrtu natege predvideno, enak vsem pritokom, vključno z vodo iz Radovne.

Ker sanacija z vodo iz Radovne ni uspela, je ZVSS leta 1979 naročila projekt natege in jo od 1979–1980 tudi zgradila. Že dve leti po zagonu natege 1979–80, ko se je onesnaženost jezera s fosforjem zmanjšala za 64 odstotkov, z 80 (mg/m3) na 29 (mg/m3), pa so natego, nerazumljivo in brez vednosti projektanta, takoj priprli od načrtovanih 400 l/s za polovico na 200 l/s, da se je tekoči proces čiščenja takoj vidno ustavil. Ko so iztok po 12 letih, torej leta 1995, vendarle za 100 l/s povečali na 304 l/s, pa je koncentracija fosforja leta 1997 še padla na 15,8 odstotka od leta 1979 izmerjenega onesnaženja, kar je dokaz o uspešnosti natege.

Ker samozavestni izvajalec z upravljalci natege kljub opozorilom na prvem grebenu zahodne cevi na pripravljeni nastavek ni vgradil oddušnika, je cev z dna splavala na površino, da je natega prenehala delovati. Zato so cev neodgovorno, vse brez vednosti projektanta, v temenu enostavno nasilno prebili, da je namesto onesnažene z dna zajela čistejšo vodo izpod površine jezera. Sami so jo okrog leta 2000 nestrokovno popravili, da je po meritvi, v prisotnosti uslužbenca VGP Kranj 25. 8. 2016, od načrtovanih 400 l/s delovala z manj kot 230 l/s.

Merjene bilance pritokov 600 l/s in iztokov iz jezera po nategi le z 200 l/s pokažejo, da se količina fosforja v jezeru že 40 let povečuje, ne pa zmanjšuje. Ker v 50 letih z obstoječimi postopki niso ocenili, kolikšno obremenitev s fosforjem jezero sploh prenese, na drugi strani iz jezera niso odstranili največjega onesnaževalca, niso pa priskrbeli niti zanesljivih podatkov, koliko kanalizacija onesnažuje jezero, je jasno, kaj so poglavitni vzroki za cvetenje jezera.

Sedaj pa načrtujejo nove raziskave, kako zmanjšati onesnaževanje jezera. Največjega onesnaževalca jezera, umetni pritok (potoka) Mišce, pa že 50 let ne preusmerijo po njegovem naravnem koritu v Savo Dolinko. Vendar na ministrstvu za okolje doslej o teh ključnih napakah ni bila mogoča nobena strokovno korektna obravnava.

Za končni dokaz, da je imel že leta pokojni Ivo Pirkovič prav, je treba:

– najprej obnoviti demolirano natego na načrtovano zmogljivost 400 l/s, kot je ob zagonu, dokler je niso 1982 na polovico priprli, delovala;

– omejiti dotok Radovne, da skupaj z drugimi pritoki ne bo večji od zmogljivosti natege 400 l/s, z minimalnim iztokom iz površine jezera na Mlinem za čiščenje površine jezera;

– preusmeriti potok Mišco v Savo Dolinko.

Prvi rezultati teh ukrepov bodo hitro vidni že po odpravi največjih napak na nategi in omejitvi pritoka iz Radovne, skupaj z drugimi pritoki, na zmogljivost natege 400 l/s. Z odstranitvijo Mišce po njenem naravnem koritu v Savo Dolinko in dokončno rešitvijo kanalizacije bo Blejsko jezero, po izračunih, z veliko verjetnostjo doseglo oligotrofno kakovost.