V Bruselj se je, potem ko je kot študentka živela v Nemčiji in magistrirala na Nizozemskem, s partnerjem Nizozemcem preselila pred približno petimi leti. Pred tem sta nekaj časa živela tudi v Sloveniji, a se je Belgija izkazala za dober kompromis, saj sta tam oba na »nevtralnem« terenu. »Nobeden od naju ni v svoji državi, kjer ima sorodnike in prijatelje. Za oba je to nova kultura. Nobeden nima prednosti v socialnem smislu. Oba se morava potruditi za vključitev v družbo,« smiselnost selitve pojasni sogovornica. Vendar pa integracija v Bruslju, dodaja pravnica, ni težka. V nasprotju s Slovenijo, kjer je sicer, kot omeni, precej visoka kakovost življenja, je v Bruslju veliko več možnosti na poklicnem področju. »Tukaj je veliko različnih in zanimivih služb, ki so odprte za tuje kadre,« pripoveduje.
Elo Omersa, ki je v Sloveniji delala kot odvetnica na področju delovnega prava in prava varstva osebnih podatkov, je življenje v Bruslju že dolgo privlačilo. »Študirala sem evropsko pravo, zato sem si želela delati za evropske institucije in doživeti življenje v središču Evrope.« In ga tudi je. Nekaj časa je delala kot pripravnica pri evropski komisiji, zadnje leto pa je zaposlena v svetovalni družbi Milieu, ki sodeluje z evropskimi institucijami. Njihovo polje delovanja so med drugim varstvo okolja, človekove pravice, azilantska politika, enakopravnost in varstvo osebnih podatkov, s čimer se veliko ukvarja prav Omersova.
»Delam z vsaj 60 ljudmi iz 20 do 30 različnih držav, česar v Sloveniji ne bi nikoli doživela. Življenje v tujini te nauči, da ni prava le ena smer razmišljanja, vzgoje, izobraževanja, načina dela in življenja,« pripoveduje o izkušnji bivanja v tujini in v večkulturni družbi. Ob tem še dodaja, da je »Slovenija, v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kjer je veliko ljudi z različnimi etničnimi porekli, verskimi prepričanji in kulturnimi ozadji, izrazito homogena. A raznolikost dela družbo zanimivo.«
Svet v malem
Bruselj, kjer živi 70 odstotkov prebivalcev, ki niso Belgijci, je ne le mesto Evropejcev, temveč je veliko ljudi tudi iz drugih delov sveta, predvsem iz podsaharske Afrike, kjer je Belgija nekoč imela kolonije, pa tudi iz Maroka, Turčije in drugih držav. »Vse to prispeva k temu, da je to okolje zelo zanimivo,« opisuje sogovornica. Je pa to tudi mesto, ki ga ni lahko razumeti. V njem moraš nekaj časa živeti, da ga vzljubiš. »To ni Barcelona, London ali druge prestolnice, ki privabljajo turiste, ker so tako lepe in imajo ogromno turistične ponudbe. Tukaj je veliko evrokratov, več kot 30.000, še enkrat toliko lobistov in ogromno podjetij, kot je naše, ki dela za evropske institucije,« pojasnjuje.
Ker v Bruselj veliko ljudi pride zaradi dela, neredko za določen čas, se jih veliko v Belgiji niti ne udomači. Tam ne poženejo korenin. Veliko jih konec tedna tudi odide iz mesta in zato je takrat precej prazno in mirno.
Ker je v Bruslju veliko tujcev, je vključevanje v družbo preprosto.
»Med priseljenci se najdemo ljudje s podobnimi interesi in problemi. Veliko je podpornih skupin za tujce. Na začetku mi je bilo hudo, ko so se tisti, ki so mi postali še posebno blizu, po letu ali dveh odselili. A to je realnost velikih mest, kamor so ljudje pogosto zaradi dela napoteni le za nekaj let in potem gredo drugam. Vendar pa tu hitreje navežeš stike in napreduješ v prijateljskih odnosih, saj smo tujci v tem, da tu nimamo svojih bližnjih, na istem,« je jasna Ela Omersa.
Večjezikovnost pa je še ena od potez Bruslja. »Moja starejša hčerka, mlajša še ne govori, govori tri jezike – slovensko, francosko in nizozemsko. Vendar to ni tu nič posebnega. Tu je večina otrok izpostavljena dvema do štirim jezikom. Bruselj je dvojezičen, a na vsakdanji ravni se sliši še več jezikov,« izpostavlja sogovornica. In prav zato je morda integracija lažja, saj se v večjezikovnem okolju ne počutiš izpostavljen kot tujec. »Nihče se na ulici ne čudi, če govoriš v slovenščini, kitajščini ali španščini. Tu je zelo sproščeno, vsak govori svoj jezik in sobivamo ljudje z vseh koncev sveta.«
Od arhitekture do stripa
Bruselj, ki je, kot pravi Ela Omersa, mesto, ki ti počasi zleze pod kožo, pa ponuja ogromno – lepo arhitekturo, trge, parke, restavracije iz vsega sveta, muzeje, galerije, glasbeno in drugo kulturno dogajanje. Še posebno jo navdušuje sodobna belgijska glasbena produkcija. Nemogoče pa je spregledati tudi naravo v tem urbanem okolju. Bruselj velja za eno od najbolj zelenih mest, na njegovem jugu pa je »pod Unescovo zaščito eden najstarejših pragozdov v tem delu Evrope«, še eno od prednosti tega mesta navede Omersova.
