V torek so v Dohi prvič v zgodovini za skupno mizo v polni sestavi sedele delegacije afganistanske oblasti in talibanov. Gre za vsaj simbolično obetaven začetek predvidoma dolgotrajnih pogajanj o prihodnji ureditvi države, ki jih je omogočil ameriški sporazum s talibani. Potekajo devetnajst let po ameriškem napadu na Afganistan, s katerim so zrušili prav talibanski režim zaradi dajanja okrilja Osami bin Ladnu in njegovi Al Kaidi. Zdaj bi predsednik Donald Trump od tam rad dokončno umaknil vojsko – najprej zmanjšal število vojakov z zdajšnjih 8600 na 4500 do novembra, nato pa vse preostale do maja prihodnje leto.
Afganistanke opozarjajo s peticijo
Pogajanja med afganistanskimi oblastmi in talibani potekajo za zaprtimi vrati in na njih ni prisotna niti ameriška stran, čeprav ima zasluge za to, da je do njih sploh prišlo, potem ko so talibani dolga leta zavračali tak dialog z »marionetnimi oblastmi«, kot so označevali vlado v Kabulu. Na splošno vsi opazovalci pričakujejo zelo dolga pogajanja. Po poročanju agencij je njihov uvodni del namenjen oblikovanju predmeta pogajanj in urnika.
Izziv za obe strani je ogromen, gre pravzaprav za oblikovanje nove oblastne in vojaške strukture v državi, kjer vojna med različnimi akterji poteka že več kot 40 let. Če se strani strinjata o tem, da želita islamsko državo, kot sta zapisali ob začetku pogajanj, to pušča ogromno odprtih vprašanj, denimo o oblikah demokracije, ki bi jo sprejeli, o volitvah, pravicah žensk, vprašanju razorožitve talibanov oziroma njihove vključenosti v redno vojsko in tako naprej. Pred začetkom pogajanj je 15.000 Afganistank podpisalo peticijo in jo poslalo Organizaciji združenih narodov s pozivom, naj nihče ne sklepa dogovorov s talibani, rekoč, da lahko hitro izgubijo pridobljene pravice. Pomenljivo pa je, da so v vladni delegaciji štiri ženske, med njimi aktivistka za človekove pravice Favzija Kufi, ki so jo nedavno poskušali ubiti v Kabulu. Vodja vladne delegacije pa je Mohamed Masum Stanekzai, nekdanji vodja obveščevalne službe, ki je bil tudi dvakrat tarča atentatorjev.
Na čelu pogajalcev poznavalec šeriatskega prava
Vodja talibanskih pogajalcev je Mavlavi Abdul Hakim, vrhovni sodnik pri talibanih in učenjak šeriatskega prava. Nekateri opazovalci menijo, da njegovo imenovanje kaže na to, da talibani s pogajanji mislijo resno, njegova ekspertiza pa, na kaj bodo v pogajanjih posebej pozorni. Njihov cilj je namreč država, kjer vlada šeriatsko pravo.
V uvodnem delu pogajanj si sicer vladna stran želi predvsem dogovor o prekinitvi ognja oziroma zmanjšanju nasilja. Američani namreč talibanom tega pogoja v svojem sporazumu niso postavili. Talibani imajo prvi prednostni cilj doseči izpustitev 7000 talibanskih zapornikov in tlakovati pot za pogajanja k oblikovanju islamske vlade, kot je dejal njihov tiskovni predstavnik Mohamed Naem Vardak.
Verjetno imajo talibani v tem trenutku tudi v rokah nekaj več pogajalske moči, ocenjujejo opazovalci. Njihov dolgoročni cilj je doseči umik ameriške vojske, zato bodo verjetno s pogajanji nekoliko zavlačevali, da počakajo razplet ameriških volitev. Ta jim bo povedal, ali lahko računajo na nadaljevanje sedanje ameriške politike ali pa bo treba računati z drugačnim tokom dogodkov po taktirki novega prebivalca Bele hiše.