V nedeljo se je turška ladja Oruc Reis za odkrivanje zemeljskega plina umaknila iz vzhodnega Egejskega morja, ki si ga kot izključno svojo ekonomsko cono lasti Grčija. »Umik Oruca Reisa je prvi pozitiven korak,« je dejal Kiriakos Micotakis v Solunu na novinarski konferenci. »Pomembno je, da se to nadaljuje.«
Od začetka avgusta, ko je Turčija poslala Oruc Reis v morje, ki ga imajo Grki za svoje, se nevarno povečujejo napetosti med tema dvema članicama Nata. Obe državi sta namreč v vzhodnem Egejskem morju tudi kopičili svoji vojaški mornarici, ki sta v neposredni bližini druga druge imeli vojaške vaje. Za povrh je svoje vojaške ladje in rafale tja poslala še Francija, da bi podprla Grčijo.
Francoski general Dominique Trinquand je v ponedeljek na televiziji France5 celo izjavil, da je pred dvema tednoma turški predsednik Recep Tayyip Erdogan turški vojaški ladji ukazal, naj strelja na bližajočo se grško vojaško ladjo. Na srečo ga poveljniki turške mornarice niso ubogali. Vojaška zveza Nato pa je v torek organizirala stike med grškimi in turškimi generali in admirali, da bi preprečili takšne situacije.
Turki še vrtajo ob Cipru
Mnogi pa vidijo v plovbi turške raziskovalne ladje v domače pristanišče (uradno »zaradi popravila«) samo taktičen in začasen umik pred vrhom EU 24. septembra. Erdogan tako računa, da ne bo evropskih sankcij, pred katerimi zdaj v času gospodarske krize svarijo turški poslovneži.
Vendar pa bi vrh EU prihodnji teden lahko sprejel sankcije proti Turčiji, ker ta nadaljuje iskanje zemeljskega plina v morju, ki ga ima (grški) Ciper za svoje. V Ankari trdijo, da imajo pravico do tega, ker vlada ciprskih Grkov ne predstavlja ciprskih Turkov (katerih državo prizna samo Turčija). Države EU se s tem ne strinjajo. Podporo Cipru pa je ob nedavnem obisku jasno pokazal tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo.
Vsekakor se zdi krivično, da Turčija zaradi številnih grških otokov ne bi smela črpati zemeljskega plina nekaj deset kilometrov stran od svoje obale. Grčija se je doslej sklicevala na mednarodno konvencijo, ki pa za Turčijo vendarle ne velja, ker je, kot na primer tudi ZDA, ni podpisala. Konvencija je s tem, ko daje prednost otokom pred celinsko obalo, povsem v nasprotju z interesi Turčije, ki bi ob tem, ko si Grčija zaradi svojih tisočerih otokov lasti celotno Egejsko morje, imela povsem onemogočen dostop do morja ob obali zahodne in jugozahodne Male Azije.
Macron proti Erdoganu
Erdogan se je tako poleti odločil, da bo namesto arbitraže ali pogajanj o spornem morju, kjer bi bila Grčija s podporo Francije lahko nepopustljiva, postavil nasprotnika pred izvršeno dejstvo, ko je v vzhodno Egejsko morje poleg raziskovalne ladje Oruc Reis poslal še vojaško mornarico. Tako tudi kaže svojo odločnost turškim volilcem, med katerimi zaradi gospodarske krize izgublja podporo.
A tudi Emmanuel Macron je s tem, ko je v začetku avgusta poslal vojaške ladje in vojaška letala na pomoč Grčiji, odzval neevropsko. Sploh če hoče francoski predsednik, ki je v četrtek na Korziki gostil voditelje Grčije, Cipra, Malte, Italije, Španije in Portugalske, nastopati v imenu EU tudi kot vojaške sile. Pogoste ostre besede med zelencem Macronom in starim mačkom Erdoganom kažejo, da gre tudi za osebni spoprijem.
