Ko se namreč najvišje politične osebnosti pri nas, to sta premier in predsednik države, ki sta po uredbi o varovanju določenih oseb deležna praktično najvišje stopnje varovanja, odločijo za izvajanje dejavnosti običajnih Zemljanov, naj je to sproščujoči tek ali skok do pekarne po žemljico, niso pri tem nikoli povsem sami, ampak jih diskretno spremljajo njihove sence, telesni stražarji, piše novinarka Katja Petrovec v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Janez Janša in njegova žena sta znana po svojem navdušenju nad gorami in plezanjem. Tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan je bil navdušen gornik. Aktualni predsednik države Borut Pahor je eden najbolj športno dejavnih politikov, še posebej predan teku, ki se leto za letom udeležuje najrazličnejših maratonov. Tudi Karl Erjavec, v svoji politični karieri dvakratni obrambni minister pa trikratni zunanji minister, je po srcu športnik, med drugim velja za navdušenega deskarja na snegu.
Kdo so torej tisti, ki krijejo hrbet našim politikom na njihovih službenih poteh ter se odpravijo z njimi tudi na njihove bolj in manj adrenalinske aktivnosti? Kako je organizirano varovanje politikov?
To varovanje opravlja posebna enota policije Center za varovanje in zaščito (CVZ), ki deluje v okviru Uprave za policijske specialnosti. V Sloveniji poznamo štiri stopnje varovanja, vsaka je tajna, kot praktično vse, povezano z varovanjem javnih funkcionarjev. A iz Uredbe je moč zgolj razbrati, komu je namenjena katera stopnja zaščite. Prvo in najvišjo stopnjo varovanja imajo tuji voditelji držav, ki pridejo v Slovenijo na državniški, uradni ali delovni obisk. Na zadnjem obisku Vladimirja Putina ob stoletnici Ruske kapelice je tako za nekaj ur dobesedno zamrla vsa Gorenjska, avtocesta Ljubljana-Jesenice je bila zaprta, domačini pa se še živo spominjajo, kako niti iz hiš niso mogli, saj so vsepovsod stali policisti in pozorno spremljali vsak njihov migljaj. Tudi ob prvem obisku ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji so veljali strogi varnostni ukrepi, njegovi varnostniki pa so prispeli k nam že mesec dni pred samim predsednikom, pove nekdanji prvi mož varovanja predsednika Milana Kučana Peter Šefman.
Z drugo stopnjo varovanja sta varovana predsednik države in predsednik vlade, po tretji stopnji predsednik državnega zbora, podpredsednika vlade, zunanji, notranji in obrambni minister ter mesec dni po prenehanju opravljanja funkcije še bivša predsednika vlade in republike. Po četrti stopnji varovanja se varuje vrsta javnih funkcionarjev in tudi družinske člane predsednika vlade in republike.
Predsednika države in vlade sta torej tista, ki sta pri nas deležna 24-urnega varovanja. Varnostniki jima morajo slediti kot sence, ki so z njima v severni steni in na maratonu, na vrhu Everesta ali na dnu Marijanskega jarka, če pretiravamo. In četudi se za čas dopusta odpovesta varovanju, nista v resnici nikoli zares nevarovana, naj verjameta v to kot v sveti gral.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Na robu znanosti, v družbi robotov
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako so nam odškrnili težka vrata Inštituta Jožefa Stefana in nam razkrili nekaj skrivnosti te pomembne znanstvene ustanove, kako se po Sloveniji razrašča revščina, saj bi polovica Slovencev s svojimi prihranki lahko preživela manj kot mesec dni, kakšne vtise je novinarska ekipa Nedeljskega dnevnika dobila med reportažo v Benečiji, kaj o slovenskih rekah meni ribička Angležinja Marina Gibson, ambasadorka muharjenja, kaj se je podilo po glavi Nemki, ki je v Solingenu umorila svojih pet otrok – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
