Na vprašanje, kaj hitrorastočim podjetjem daje pogum za rast, direktorica Adrie Mobil Sonja Gole odvrne, da bi morala biti Adria čez pet let prva in najboljša znamka na področju vozil za prosti čas in širše. »Ponosna sem, da promet vsako leto zraste v povprečju za 15 odstotkov. Ko so bila zaradi covida prodajna mesta v Evropi zaprta, ko ni bilo mogoče dobiti materiala za proizvodnjo, nisem bila preveč zaskrbljena, ker verjamem, da vsak čas in vsaka težava prineseta nekaj dobrega. Iz vsake težave se moramo nekaj naučiti, bolj inovativno razmišljati in iskati nove rešitve, ki jih v obdobju ugodja ne bi. To je tisto, kar daje podjetju novo energijo in novo moč za uspeh.« Kot poudarja Goletova, je podjetje, odkar je v lasti francoskega Trigana, dobilo nov zagon in možnost, da zaslužek investira v novo tehnologijo in širitev zmogljivosti.
Dobiček kot gonilo razvoja
Krka je kot zlata gazela zasijala leta 2010. Novomeško tovarno zdravil je ugledna poslovna revija Harvard Business Review uvrstila na seznam desetih najelitnejših podjetij na svetu z desetletno stabilno rastjo. Z 11.300 zaposlenimi in 108.665 evri dodane vrednosti na zaposlenega v lanskem letu lahko podjetje optimistično zre v prihodnost. »Verjamem, da bomo leta 2025 še vedno zelo močno generično farmacevtsko podjetje v svetu,« pove direktor Krke Jože Colarič. Dodaja, da se trenutno usmerjajo v leto 2021, ko želijo doseči dobrih 210 milijonov neto dobička, ki je gonilo razvoja. »V preteklosti smo dokazali, da se znamo prilagajati razmeram v slogu gazele, in tako bo še naprej, pri čemer je ključnega pomena tudi zmagovalna miselnost. Konkurenca nas še dodatno prisiljuje, da dosegamo zastavljene cilje.«
Evrosad, regijska gazela leta 2012, je z 22.000 tonami sadja in 3000 tonami zelenjave največji in najkakovostnejši kmetijski pridelovalec v Sloveniji, ki je po dodani vrednosti v zgornji tretjini podjetij v svoji panogi. Podjetje je izvozno usmerjeno, pravi direktor Boštjan Kozole, vendar si želijo, da bi več prodali doma. Kot poudarja, so pred dvema letoma sprejeli dve pogumni odločitvi. Prva je, da so začeli aktivno vlagati v zaščito proti pozebi in suši, pri čemer pohvali predvsem sodelovanje ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Druga pa je diverzifikacija, saj bodo prihodnje leto razširili nabor sadja. V podjetju so si za cilj zastavili dvig samooskrbe, saj ocenjujejo, da je kar 80 odstotkov zelenjave v gostilnah iz uvoza.
Pravi čas za vlaganje
Roletarstvo Medle se je na radar hitrorastočih podjetij postavilo kot nominiranec za gazelo leta 2006, leta 2018 pa je postalo regijska in bronasta slovenska gazela. Podjetje je v nekaj letih dodano vrednost dvignilo s 40.000 na 50.000 evrov, od 60 do 65 odstotkov proizvodnje izvozi. »Naša ambicija v naslednjih petih letih je postati vodilni ponudnik izdelkov iz naše panoge v jugovzhodni Evropi, predvsem na račun tehnološke opremljenosti in dviga produktivnosti,« poudarja direktor Robert Medle. V državah nekdanje Jugoslavije ima podjetje že primat, svoj položaj pa želi s svojo inovativno roleto falcon še utrditi. »Zelo veliko vlagamo v tehnologijo in razvoj, za kar gre ves dobiček. V situaciji s covidom se je v panogi letos prej kot po navadi začelo ohlajanje, vendar vsaka kriza pride za nekaj prav. Tudi mi se bomo malo očistili in prevetrili kadre.«
Regijska in srebrna gazela 2013 L-Tek prihaja iz Šentjerneja. Kot pravi direktor Radko Luzar, so se lani odločili za novo tovarno, največjo investicijo doslej, ki je po njegovih besedah spodbudila sodelavce. »Zdaj vidim, kako pomembno je, da lastnik vlaga svojo energijo v podjetje in se odloči za korak naprej.« Izjemno uspešna Metalika, ki je s svojim pohištvom pustila pečat na največjih potniških ladjah na svetu, sicer nominirana za regijsko gazelo leta 2009, pa ima sedež v Posavju. Podjetje odlično raste in ustvarja 160.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Direktor Igor Arh potarna, da se trenutno soočajo z zastojem, ker novi projekti v ladjedelnicah stojijo. »Ker smo dobro delali, smo za pol leta preskrbljeni, vendar smo se odločili, da gremo intenzivno v nov krog investicij. Vlagamo v nove kadre, da se pripravimo na novo obdobje, ko bo veter znova zapihal in bomo to našo 'jadrnico' pognali bolje pripravljeni kot konkurenca.«
Infrastruktura za pretok kadra
Podjetja potrebujejo za rast in razvoj ustrezno infrastrukturo, pri čemer so oči dolenjskega, belokranjskega in posavskega gospodarstva uprte v tretjo razvojno os. Samo zaradi vztrajnosti in prizadevanj obeh regijskih zbornic so pripravljeni prostorski načrti in bo predvidoma še letos zasajena prva lopata za gradnjo slednje, poudarja Sonja Gole. »Ne nazadnje je to tudi možnost, da se znanje pretaka z različnih območij, da nismo omejeni samo na lokalne kadre, ampak jih lahko z večjo verjetnost dobimo iz drugih okolij. Vse to je tisto, kar daje zagon gospodarstvu in zagotavlja uspeh.« Temu pritrjuje Jože Colarič, ki meni, da bi morali, če hočemo pomagati dolenjskemu gospodarstvu, čim prej zgraditi del razvojne osi, ki gre proti Zasavju. Tam je ogromen bazen delovne sile, ki se zaradi omejenih prometnih poti skoraj v celoti vozi na delo v Ljubljano. Igor Arh pa verjame, da bo Dolenjski in Beli krajini do ustreznih prometnic uspelo priti prej kot Posavju in Zasavju. »V Sevnici, kjer imamo proizvodnjo, smo v nekakšnem žepu. Cestna infrastruktura je za nas pomembna predvsem zaradi delovnih migracij, potrebujemo jo, če želimo dobiti bolj izobraženo, inženirsko delovno silo. Država bi lahko posodobila vsaj obstoječo cestno mrežo na tem območju, da bi bil pretok prometa hitrejši,« razmišlja.
»Odkar je zgrajena avtocesta od Ljubljane proti Zagrebu, je šentjernejsko gospodarstvo zacvetelo,« ugotavlja Radko Luzar. »Naročene komponente dobimo že naslednji dan. Razumem, kako je belokranjskim podjetjem, ki so v drugačnem položaju, zato je tretja razvojna os pomembna za vse nas. Dolenjska je gospodarsko najuspešnejša regija, pa prosimo za vsak meter ceste do Ljubljane.« Da so za podjetje dobre cestne povezave nujne, s čimer bi se izboljšala produktivnost, pritrjuje Robert Medle. Podjetje veliko izdelkov odpremi v Avstrijo, vsakokrat pa se je treba voziti skozi Ljubljano ali Posavje. Za kmetijstvo pa je ključna infrastruktura voda, dodaja Boštjan Kozole. Podjetje zelo veliko vlaga v sisteme oroševanja in namakanja za zaščito pridelkov. Velik potencial vidi v vrtinah in zajezitvah vode, a proces pridobivanja dovoljenj teče odločno prepočasi.
Ključno je vlaganje v znanje
Dolenjsko-posavska regija velja za zibelko inovatorjev in inovacij, a kako kulturo podjetnosti in inovativnosti razširjati v okolje, da bodo lahko rasla podjetja, od česar ima korist vsa družba? »Pravo kulturo podjetja in podjetništva je mogoče razviti pod pogojem vključenosti kot ključnega principa delovanja,« odgovarja Sonja Gole. »Nobenega rezultata ni mogoče doseči kot posameznik v podjetju. Znati angažirati in motivirati sodelavce, da vsi delamo v isti smeri, je umetnost podjetniške kulture, ki pomeni zmagovito formulo,« še doda. »Pomembno je imeti kader, ki se zna prilagoditi in poiskati niše,« pravi Radko Luzar in nadaljuje, da »ni podjetja, ki ne bi bilo inovativno, drugače ne bi preživelo. Ves čas je treba vlagati v znanje.« Vlaganje v znanje, raziskave in inovacije poudarja tudi Jože Colarič, ki meni, da je država podjetja na tem področju dovolj dobro podprla z davčnimi olajšavami. »Predvsem od nas, vodstvenega osebja v podjetjih je odvisno, da si prizadevamo za inovativno kulturo. Pri tem najbolj pomaga konkurenca, ki se je z ustreznimi znanji ne smemo ustrašiti,« je prepričan.
»Na misel mi pridejo besede Steva Jobsa, ki je rekel, da večina denarja, namenjenega za inovacije, sama po sebi ne poganja inovacij, pomembno je, kakšen kader imamo, kako ga znamo organizirati,« v razpravi poudari Igor Arh. »V malih podjetjih si raziskovalnih oddelkov ne moremo privoščiti, v zadnjih dvajsetih letih pa se ne znamo povezovati. Vsak zase imamo ogromen potencial, tehnologije in bi se lahko specializirali. In ko bo ta miselnost naredila preskok, da ne bomo drug drugemu nevoščljivi, se bo zgodil tudi preskok pri inovacijah in hitrejši rasti.« Ni vse samo v plači, ampak so pomembni skrb za sodelavce, dobro delovno okolje in druženje, da so motivirani za inovacije, predvsem pa jim je treba prisluhniti, dodaja Robert Medle. »Pri povezovanju in sodelovanju bi ogromno naredili, če bi lahko slovensko miselnost, kulturo, politično prepričanje od vrha navzdol znali preobrniti v to, da majhen narod, kot je Slovenija, lahko uspe in je odličen, če sodeluje,« piko na i postavi Sonja Gole. »Želim si, da bi bil vsak ponosen ne le na svoj uspeh, ampak na uspeh vseh. Če so vsi okoli nas dobri, bomo dobri tudi mi.«
