Tretje srečanje zunanjih ministrov srednjeevropske peterice (Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske) je na Brdu pri Kranju potekalo v luči tesnejšega usklajevanja za zajezitev širjenja koronavirusa.
Prav s tem namenom je avstrijska diplomacija ustanovila ta format usklajevanja peterice v spomladanskih mesecih. Zunanji ministri iz srednjeevropskih držav – današnjega srečanja se zaradi službene poti v ZDA ni udeležil zgolj madžarski zunanji minister Peter Szijjarto – so te aktivnosti nadaljevali tudi na današnjem srečanju na Brdu pri Kranju. Strinjali so se, da se o novih ukrepih svojih držav v prihodnjih mesecih še tesneje obveščajo in usklajujejo. Vsakih 14 dni se bodo o sprejetih in načrtovanih ukrepih posvetovali generalni direktorji zunanjih ministrstev.
Iskanje ravnotežja
»Sodelovanje srednjeevropske peterice je pomembnejše kot kdaj prej. Smo na začetku drugega vala epidemije, zato je potrebno tesno sodelovanje med nami,« je dejal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Šef avstrijske diplomacije je spomnil, da je srednjeevropski prostor tudi močno gospodarsko povezan. Prav zato bo treba v naslednjih mesecih, ki jih je opisal kot kritično fazo, z omejitvenimi ukrepi doseči primerno ravnotežje med varovanjem zdravja in varovanjem gospodarstva.
»Ne želimo, da se ponovi situacija iz prvega vala, ko smo države članice zapirale meje,« je strinjanje vseh udeležencev srečanja strnil slovenski zunanji minister Anže Logar. V imenu vseh je podprl prizadevanja evropske komisije za oblikovanje skupnega mehanizma standardov za ukrepanje, če bo število okužb naraščalo. Srednjeevropske države si po Logarjevih besedah želijo predvidljiv sistem zato, da ne bi bilo treba sprejemati bolečih ukrepov za ljudi na obeh straneh meje.
Schallenberg je dejal, da bodo države v naslednji fazi omejevanja širjenja koronavirusa morale najti ustrezno raven ukrepov, da bodo delavci migranti še lahko odhajali na delo čez mejo in bo normalno potekal tranzitni in tovorni promet. Podobne premisleke je navajal tudi češki zunanji minister Tomaš Petriček.
V minulih tednih so se države iz srednje Evrope različno odzivale na širjenje koronavirusa. Madžarska je v začetku meseca zaprla svoje meje za mesec dni za vse državljane, razen za državljane Slovaške, Češke in Poljske. Pri evropski komisiji so takšen ukrep označili za diskriminatoren. Slovaška je pred dnevi Češko razglasila za zelo rizično državo. Vsi, ki prihajajo iz te države, bodo morali v petdnevno karanteno ali pa predložiti negativni test na koronavirus, ki ne bo starejši od 72 ur. Strokovna epidemiološka skupina na Slovaškem sicer odsvetuje potovanje v Avstrijo in na Madžarsko.
Za odločen signal Belorusiji
Čeprav je del pogovorov ministrov na Brdu potekal tudi o gospodarskih vprašanjih povezovanja srednjeevropskega prostora, so šefi diplomacij razpravljali tudi o trenutno najbolj žgočem evropskem zunanjepolitičnem vprašanju – dogajanju v sosednji Belorusiji, kjer po zadnjih volitvah ne prenehajo protesti proti tamkajšnjemu predsedniku Lukašenku. Evropski uniji do tega vprašanja še ni uspelo najti skupnega stališča, ali bo proti Belorusiji uvedla sankcije. Težave se pojavljajo tudi zaradi ciprske blokade sankcij, ki jih uradna Nikozija povezuje s sankcijami proti Turčiji zaradi njenih nezakonitih raziskav morskega dna v akvatoriju izključnih ekonomskih con Grčije in Cipra.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes poudarjal, da je pri vprašanju sankcij proti beloruskemu režimu na tnalu verodostojnost EU; srednjeevropski ministri so se na Brdu strinjali, da mora EU odločno ukrepati. Zunanji minister Slovaške Ivan Korčok – njegova država meji na Belorusijo – je bil še najodločnejši: »Osupli smo nad dogajanjem v Belorusiji. Nesprejemljivo je, da pretepajo ljudi, ki želijo zgolj miroljubno izraziti svoje mnenje.« Po njegovi oceni bi zunanji ministri EU naslednji ponedeljek z uvedbo sankcij proti režimu Lukašenka Minsku morali poslati jasen signal, naj opusti takšno represijo.
