Pripombe k noveli stanovanjskega zakona, ki med drugim predvideva zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov ter tudi ustanovitev javne najemne službe, je ministrstvo za okolje in prostor sprejemalo do 20. avgusta.
Na osnutek novele stanovanjskega zakona so se odzvali tako v okviru Združenja upravnikov nepremičnin kot v okviru Združenja stanovanjskih skladov pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Ministrstvo je le odstopilo od nekaterih neživljenjskih in nerazumnih rešitev, ki jih je vseboval osnutek novega stanovanjskega zakona v letu 2019, kot so ločeni računi za obratovalne stroške, obvezno omejen mandat upravnika oziroma obvezno sklepanje pogodb za določen čas ali poseg v veljavne pogodbe. Številne od teh rešitev bi namreč učinkovito obratovanje večstanovanjskih stavb zelo otežile, če ne onemogočile, nekatere pa bi bile tudi protiustavne. Po drugi strani smo zadovoljni, da so na ministrstvu nekatere rešitve, ki jih zakon še vedno predvideva, na primer ločeni računi za rezervne sklade v korist etažnih lastnikov, nekoliko omiljene oziroma je njim prepuščena končna odločitev,« je povedal Udovič in dodal, da jih predvsem moti to, da se ne pogovarjajo o osnutku novega zakona o upravljanju, ki bi urejal upravljanje vseh stavb z več lastniki.
Gašenje požara na področju stanovanjske politike
Udovič meni tudi, da ni nobenega napredka pri uvajanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Pogrešajo tudi določbe o obveznem zavarovanju večstanovanjskih stavb. » Zavedamo se, da se zakon sprejema predvsem zaradi gašenja požara na področju javnih najemnih stanovanj oziroma stanovanjske politike. Zato razumemo, da zakon vključuje samo najpomembnejše in najmanj sporne rešitve. Ne glede na to smo ministrstvu podali številne pripombe, ki pa se ne nanašajo toliko na zgoraj navedeno, ampak bolj na ustrezno preoblikovanje predvidenih rešitev. Pogosto so namreč določene rešitve zapisane tako, da v praksi ne omogočajo ustrezne implementacije. Zato smo skušali v tem delu ministrstvu pomagati s svojim strokovnim znanjem. Od predvidenih rešitev zelo podpiramo tudi uvedbo elektronske komunikacije in odločanja etažnih lastnikov in nižanje nekaterih zahtevanih soglasij za sprejemanje odločitev,« je dejal Udovič.
Sistemske rešitve se sprejemajo (pre)dolgo
S strani stanovanjskih skladov pa osnutek zakona podpirajo, saj so takšno pot, je povedal Udovič, ministrstvu predlagali že v letu 2019. »Takrat nam je postalo jasno, da bo sprejemanje sistemskih sprememb na tem področju trajalo predolgo. Predvsem uskladitev neprofitne najemnine je nujno potrebna. Brez sprememb se bo namreč propadanje javnega najemnega trga nadaljevalo, rešitev pa bo vedno težja, če ne nemogoča. Zato se strinjamo, da se najnujnejše spremembe sprejmejo takoj, potem pa naj se ministrstvo loti priprave celovitih sprememb, ki bodo sledile vsebini Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–25, pri čemer pričakujemo, da bo strokovna javnost v največji možni meri vključena v te aktivnosti. To se je namreč v preteklosti preredko dogajalo,« je odločen Udovič, ki predlaga tudi takojšnjo uvedbo javne najemne službe, ki bi omogočila čim hitrejšo izvedbo ustreznih pilotnih projektov in pomoč pri zagotavljanju dodatnih najemnih stanovanj na trgu kot tudi zvišanje omejitev za zadolževanje javnih skladov.
Za lažjo dostopnost in nižje najemnine
Glede uvedbe javne najemne službe je Udovič dejal, da tak način reševanja stanovanjske problematike podpirajo, saj tudi v nekaterih drugih državah EU pomeni pomembno dopolnitev najemnega trga. Vloga javne najemne službe naj bi bila predvsem v zniževanju tveganj za lastnike stanovanj, ki se zaradi tega ne odločajo za oddajo stanovanj, s tem pa določene nepremičnine ostajajo prazne. »Pogrešamo podobne ugodnosti oziroma spodbude tudi za čisto zasebno oddajanje stanovanj, saj bi tudi to lahko pripomoglo k večji ponudbi najemnih stanovanj na trgu, s tem pa tudi k lažji dostopnosti in nižjim najemninam,« je prepričan Udovič.
