Nezavarovana vsaka peta nepremičnina

V primeru podzavarovanosti razočaranje ob izplačilu

Potrošnik mora biti denimo seznanjen s tem, da je s sklenitvijo premoženjskega zavarovanja lahko podzavarovan in kakšne so lahko posledice v tem primeru. »Informacije mu mora obvezno zagotoviti zavarovalni zastopnik ali agent ob sklepanju zavarovanja. Morebitni zavarovanec namreč lahko v veliki želji po čim nižji premiji nehote sklene zavarovanje s prenizko zavarovalno osnovo, kar vodi v podzavarovanje, pri čemer pa se ne zaveda posledic takšnega podzavarovanja, če nastane zavarovalni primer. O podzavarovanju govorimo takrat, ko je bila ob začetku zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote. Če zavarovalnica v primeru nastopa zavarovalnega primera ugotovi obstoj podzavarovanja, se zavarovalnina, ki jo zavarovalnica dolguje upravičencu zavarovancu, sorazmerno zmanjša,« nam je pojasnil Gorazd Čibej, direktor agencije za zavarovalni nadzor.

Prevara ne koristi nikomur

Velikokrat pa si ljudje zaradi upanja na materialno korist želijo izgovoriti zavarovalno vsoto, ki je višja od resnične vrednosti zavarovane stvari. Vendar pa po Čibejevih besedah to ne koristi nikomur, še najmanj pa zavarovancu, zato ni razloga, da bi zavarovanec plačeval višjo premijo. »Obligacijski zakonik določa, da če si je pri sklenitvi pogodbe stranka pomagala s prevaro in si tako izgovorila zavarovalno vsoto, ki je višja od resnične vrednosti, sme druga stranka zahtevati razveljavitev takšne pogodbe. Zakonik nadalje opredeljuje, da če je dogovorjena zavarovalna vsota višja od vrednosti stvari, pri tem pa nobena stranka ne ravna nepošteno, ostane pogodba v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do resnične vrednosti zavarovane stvari, medtem ko se premije za naprej sorazmerno zmanjšujejo. Če pride do zavarovanega primera, zavarovalnica torej v takšnih primerih izplačilo oziroma zavarovalno vsoto zniža do resnične vrednosti zavarovane stvari,« je povedal Čibej.

Pozornost glede odpovedi ne bo odveč

Potrošnik se mora zavedati, kakšne možnosti ima ob prekinitvi pogodbe premožnejšega zavarovanja. Pogoji za odstop od zavarovalne pogodbe s trajanjem največ tri leta, so bolj omejeni kot pogoji za odstop od pogodbe, v kateri trajanje zavarovanja ni določeno (tako imenovana permanentna pogodba, ki se letno podaljšuje).

Stranka sme od permanentne pogodbe odstopiti z dnem zapadlosti premije ob pogoju, da o tem obvesti drugo stran tri mesece pred zapadlostjo premije. Če pa je pogodba sklenjena za več kot tri leta, sme stranka po preteku tega časa z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, tako da to pisno sporoči drugi stranki. »Na trgu se pojavljajo desetletne pogodbe. Zavarovalnice za pogodbe s trajanjem več kot tri leta ponujajo tudi določene popuste na premijo. Potrošnik se velikokrat ne zaveda, da takšno dolgoročno pogodbo lahko odpove šele po preteku treh let, s šestmesečnim odpovednim rokom. Pri tem pa mu zavarovalnica običajno tudi poračuna že obračunane popuste, ki mu jih je odobrila ob sklenitvi zavarovanja. To pomeni, da mora zavarovanec – če že izpolnjuje pogoje za prekinitev zavarovanja – ob sami prekinitvi tudi vrniti že obračunane popuste,« je pojasnil Čibej. Opozarja še, da mora zavarovanec ob sklepanju zavarovanj paziti tudi, da mu zavarovalnica vsako leto zaračuna premijo po obstoječi veljavni polici oziroma po zavarovalni polici z enako številko, ne pa da mu to polico nadomesti oziroma nadomešča z novo polico. V slednjem primeru se namreč triletno obdobje kot pogoj za odstop od zavarovalne pogodbe začne šteti od začetka, kar zavarovancu onemogoča, da izpolni pogoje za odstop, če bi to želel.

Agencija za zavarovalni nadzor zato vsakomur priporoča, da premoženjska zavarovanja, ki so običajno kompleksna, raznolika in posledično med seboj težko primerljiva, sklepa s pomočjo strokovnjaka – zavarovalnega distributerja, to je zavarovalnega zastopnika zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika. vt