Kdor pogosto hodi čez Čevljarski most, prav gotovo naleti na razstavo kipcev iz gline, ki jih vsako poletje večkrat postavi Igor Spreizer. Zadnjič v tej sezoni jih je razstavil včeraj, ogledati pa si jih bo mogoče še danes, tokrat nove kipce, ki so šele prejšnji teden prišli iz peči.
Tej dejavnosti se je začel posvečati že pred 17 leti. »V društvu, ki smo ga imeli s prijatelji, smo po spletu okoliščin dobili peč za žganje gline. Društvo je organiziralo delavnice keramike, takrat sem prvič naredil nekaj kipcev,« je povedal. Z glino se je začel ukvarjati vse bolj resno, kipci različnih oblik in tematik so se množili. Od takrat do danes jih je izdelal okrog 15.000 in priredil tudi mnogo razstav. Največkrat na Čevljarskem mostu, a tudi v Piranu, Izoli in Mariboru.
Živali s človeškimi lastnostmi
Ustvaril je nekakšno novo ljudstvo, katerega lastnosti se gibljejo nekje med človekom in živaljo. Izdelal je številne različne sete, kot so muzikanti, zverinice, beštije… Z njimi uprizori tudi različne situacije, na primer iz družinskega življenja, poroke, pogreba, pa koncert, ki ga predstavlja dvanajst kipcev muzikantov… »Veliko ljudi, ki pristopi k razstavi, pove, da kipcev ne razumejo. Potem jim povem, da je določen kipec žival, ki je oblečena in igra na instrument. Torej, da so to živali s človeškimi lastnostmi. Ljudje naj bi bili živali z razumom, čeprav se obnašamo nerazumno,« je dejal in dodal, da izdelovanje kipcev nanj vpliva terapevtsko, z glino se namreč, kot pravi, izčisti.
Medtem ko so mu nekateri umetniki dejali, da so ti unikatni kipci najkakovostnejši spominki v mestu, se večkrat poraja vprašanje, ali je to umetniško ali rokodelsko delo. Igor Spreizer se ima za rokodelca. »Predvsem zato, ker imam omejeno znanje,« je dejal in razložil, da ne more priti do prostora v galerijah, ker mu zmanjka nekaj točk. Manjkajo mu namreč kritiška mnenja in izobrazba. A je velik izziv videl v razstavljanju na zunanjih javnih prostorih. »Ti prostori imajo boljšo energijo kot galerija, več je interakcije z ljudmi. Že Avgust Černigoj je pred 100 leti govoril, da so galerije mrtve in postavil umetnost na ulico,« je dejal in dodal, da mora biti razstavljavec na ulici tudi dober psiholog, kajti lahko se zgodi marsikaj nepredvidljivega.
Kipce bo morda zakopal
Ima dodelane razstave, ki so doživele mnoge ponovitve. Njegova verjetno najopaznejša je 1007 zverinic, v okviru katere na tla postavi čez 1100 kipcev naenkrat. Doslej jo je postavil tridesetkrat, za kar morata dva človeka delati po štiri ure, kajti zavzema 16 krat 2,5 metra. Želi si, da bi kipce na ogled nekoč postavil tudi v kakšnem večjem evropskem mestu, kar pa ni najenostavneje. »Če razstavljaš v večjem mestu v tujini, je precej stresno, ker ne poznaš tamkajšnje scene. Ljubljana je v tem smislu zelo varno okolje.« Kljub temu se mu je zgodila že kakšna nevšečnost. Nekoč je vinjen mimoidoči skočil v razstavo in mu uničil 60 kipcev, čez nekaj let pa se mu je opravičil.
Igor Spreizer namerava kipce izdelovati še mnogo let, ko bo želel končati, pa jih bo morda zakopal. »Mogoče bom naredil grobnico. Skopal bom 20-metrsko luknjo in vanjo položil kipce. Čez 200 ali 2000 let bo kipce morda nekdo potegnil ven. Nemara je to smisel, ki te vleče naprej,« je dejal in dodal, da se verjetno vsi ljudje sprašujemo, kako pustiti sled. »Ne vem, zakaj je tako,« je sklenil.
