V Zagrebu je bilo v sredo zaključeno lepotno tekmovanje

za izbor filmske zvezde. Glasovanje, katerega se je v treh dneh udeležilo okoli 8000 oseb, je poteklo precej animirano. Izvoljenih je bilo 15 lepotic in krasotic, med temi tudi Ljubljančanka Ida Kravanja iz Rožne doline. Jury se sestane 10. decembra v Zagrebu. Tu bodo izbrane tri najlepše mladenke, slike izbranih pa se pošljejo v Berlin, kjer bo vrhovna juryja izbrala zmagovalko. Izbrana diva bo nato potovala brezplačno v I. razredu na Dunaj, kjer se sestanejo zmagovalke iz vseh 10 držav, ki bodo angažirane kot filmske igralke.

Slovenski narod, 20. novembra 1926

Najlepša Jugoslovenka

Bolj kot vsi svetovni in politični dogodki je v zadnjem času zanimalo naš ženski svet tekmovanje za najlepšo Jugoslovenko, kateri obljublja filmski trust »Fanamet« karijero filmske zvezde. Že samo tekmovanje za najlepšo Jugoslovenko bi zadostovalo, da bi spravilo vsa naša dekleta po koncu. Katera ženska pač ne bi hotela nositi častnega naslova najlepše žene iz cele države? In kaj šele karijera filmske zvezde! Saj sanja o tem toliko naših deklet, ki občudujejo v filmih vse razkošje in dozdevno srečo igralk. (…)

Slovenski narod, 15. decembra 1926

Tri »najlepše« Jugoslovenke

Izbira najlepše Jugoslovenke, ki se ji obeta karijera filmske dive, vzbuja v vseh krajih, zlasti pa v naših glavnih centrih, veliko zanimanje. Zlasti beogradsko časopisje je razpravljalo o tem zelo obširno. (…)

Kakor znano, je razsodišče izbralo v Zagrebu po eno Srbkinjo, Hrvatico in Slovenko. (…)

Slovenke bo reprezentirala med filmskimi kandidatinjami gdčna. Nada Pogačnik, rojena v Gorici. Že pri prvi priliki je pokazala pravi filmski talent. Na dogovorjeni sestanek z novinarji je prišla – pol ure kasneje in drugam. (…)

Kaj je bilo z gdč. Kravanjo?

Povodom zaključnega tekmovanja v Zagrebu, ki je vzbujalo med zagrebško in beogradsko publiko ogromno senzacijo, so zagrebški listi obširno pisali tudi o tem, zakaj je od tekme odstopila Ljubljančanka gdčna. Ida Kravanja, čeprav so jo splošno smatrali za najresnejšo kandidatinjo za filmsko divo. Listi so govorili o sramotilnih in grozilnih pismih, ki jih je baje dobivala gdč. Ida od zavistnih ljubljanskih konkurentk. (…)

Zagrebški listi so res poročali, da se gdčna. Kravanja tekme ni udeležila, kasneje pa se je zvedelo, da je vendar bila tudi ona v hotelu Esplanadi in da je doživela velik uspeh. Afera je postala s tem zelo zanimiva in tudi v Ljubljani se živahno razpravlja o njej. (…)

Na vse to so prijatelji in prijateljice prisilili Ido, da je na dan konkurence, v četrtek, z večernim brzovlakom le odpotovala v Zagreb. Prispela je v hotel Esplanade že sredi konkurence in je bila od publike burno pozdravljena in aklamirana. Osvojila si je na mah simpatije vseh prisotnih, ki so zahtevali, da mora tudi ona v Berlin. (…)

Taka je bila torej ta zgodba. Prijateljica gospodične Ide nam zatrjuje, da je Ida s tem zelo zadovoljna, ker je prav nič ne miče filmska karijera v tujem svetu, ko ima vendar doma v Ljubljani svojo službo, svoj mir, dobro mamico in menda tudi že svojega – A to javnosti ne zanima!

Slovenski narod, 21. decembra 1926

Kako je bila izvoljena miss Jugoslavije

Beograd, 29. septembra. V ponedeljskem »Jutru« je bilo objavljeno poročilo iz Kodanja o precejšnji blamaži letošnje miss Jugoslavije v gdanski prestolnici. »Politika« zdaj objavlja daljši članek o naši lepotni kraljici in nam razodeva, da je gdč. Olga Dinjaški doma iz Pančeva. Letos je odšla v Pariz in je bila za miss Jugoslavijo izvoljena takole: Parižan Maurice de Valéf je poverjenik kodanjskega odbora za izvolitev lepotnih kraljic posameznih držav v Evropi. On osebno mora zbrati nekaj gospodičen srednje in vzhodne Evrope. Ker gospod Moric de Valéf ne more osebno obiskati vseh držav, ima v Jugoslaviji svoje poverjenike, ki mu priporočijo nekaj kandidatinj.

Gdč. Olgi Dinjaški je uspelo, da je prišla v Pariz do g. Morica Valéfa. Ker ni imela konkurentke, je Moric Valéf kratkomalo njo proglasil za rasno predstavnico Jugoslavije, nakar je z drugimi kraljicami lepote odpotovala v Kodanj kot miss Jugoslavija. Ljubeznivi Moric de Valéf je mnogim našim mladim damam, ki še vedno brezumno rade nasedajo raznim volitvam in tekmovanjem v lepoti, prihranil mnogo nervoznosti, ko je ukrenil z gdč. Olgo kot diktator in kar sam označil njo za najlepše dekle, katero lahko predstavimo vsej Evropi.

Jutro, 30. septembra 1938

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib