Peške za ženske pravice
Elsa Marie D'Silva je 20 let delala v letalski industriji. Pri letalski družbi Kingfischer je nazadnje nadzirala načrtovanje in izvedbo okoli 500 letov na dan. Pravi, da je to delo opravljala z veseljem, a je letalska družba pred osmimi leti končala v stečaju. D’Silvova se je odločila, da bo začela novo poklicno kariero in ustanovila sklad Red Dot, s katerim se je začela boriti za enakopravnost spolov ter proti spolnemu nadlegovanju in nasilju nad ženskami v Indiji. Po podatkih državnega urada za beleženje kaznivih dejanj je posilstvo četrto najbolj pogosto kaznivo dejanje v državi, v več kot 90 odstotkih ga zagrešijo osebe, ki jih žrtev pozna, in skoraj tretjina žrtev je mladoletnih. Od leta 1990 do leta 2008 se je število prijavljenih primerov posilstev podvojilo. A absolutne številke so v primerjavi z drugimi državami še vedno nizke, saj večina posilstev ostane neprijavljenih, tudi zato, ker se zdi v indijski družbi spolno nadlegovanje in nasilje kljub leta 2013 zaostreni zakonodaji še vedno neke vrste družbeno sprejemljiv delikt, žrtve pa so izpostavljene zastraševanju, poniževanju in neustrezni policijski obravnavi. D’Silvova je prav te, nezaznane in neprijavljene tragedije deklet in žena hotela postaviti na zemljevid. Dve leti po ustanovitvi sklada je nastal socialni projekt in spletna platforma Safecity, kjer se zbirajo anonimna pričevanja žrtev, ki kažejo, kako velik je razkorak med realnim stanjem in uradno zabeleženimi podatki. V Mumbaju pa so ta teden borke za ženske pravice dosegle pomembno zmago. Na več kot 240 semaforskih sistemih so utripajočega pešca zamenjale peške v krilih. D’Silvova pravi, da gre sicer res za majhen korak, a vendar ta nazorno pove, da mesto ne pripada le moškim, temveč so v njem doma in bi se morale počutiti varne tudi ženske.