Po požaru, ki je uničil močno prenapolnjen migrantski center, na otoku vladajo kaotične razmere. Več kot 12.000 migrantov je že tretjo noč zapored preživelo na prostem. Med njimi so številne družine z otroki, veliko jih nima šotorov ali kakršnihkoli ležišč. Nekateri po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi znova netijo požare v delih centra, ki so prestali požar, in na okoliških poljih ter napadajo policijo.
Krepitev policijske prisotnosti je sicer usmerjena tudi v vse bolj vznemirjene in jezne prebivalce območja, ki na otoku nočejo več migrantov. »Vsi morajo proč. Nobenega centra več na Lezbosu,« je za grško televizijo dejal guverner severnoegejske regije Kostas Mucuris.
Domačine strah nenadzorovanega izbruha virusa
Lokalne oblasti tako nasprotujejo načrtom za izgradnjo začasnih šotorišč. V bližini ostankov Morie pa so lokalni prebivalci postavili cestne prepreke, s katerimi želijo onemogočiti pripravo območja na postavitev novih šotorov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Tega ne bomo dopustili, naj stane, kar hoče,« navedbe prebivalcev navaja dpa. Strah med njimi vlada tudi, ker je bilo najmanj 35 migrantov pozitivnih na testiranju za novi koronavirus in se domačini bojijo nenadzorovanega izbruha virusa.
Oblasti so danes kljub temu začele postavljati začasno šotorišče, v katerem naj bi namestili velik del migrantov, ki so ostali brez strehe nad glavo. Po informacijah dpa naj bi stalo na območju strelišča grške vojske, ki leži le nekaj kilometrov severno od Mitilene.
Večina prebivalcev otoka je sicer tudi nezadovoljna in razočarana nad EU, češ da nihče ne bi mogel prenesti tega, da tako veliko migrantov tako dolgo živi na enem otoku, navaja dpa.
Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer v četrtek sporočila, da nameravata Nemčija in Francija sprejeti mladoletne migrante iz Morie. Izrazila je upanje, da se bodo francosko-nemški pobudi pridružile tudi druge članice Evropske unije, češ da mora EU v migracijski politiki »sprejeti več deljene odgovornosti«.
Bo migrante sprejela tudi Slovenija?
Kot je danes sporočil nemški notranji minister Horst Seehofer, je doslej pripravljenost sodelovanja pri sprejemu 400 mladoletnih migrantov izrazilo deset evropskih držav, pogovori pa potekajo še z drugimi. Velik del otrok - vsaka od 100 do 150 - naj bi sicer sprejeli Nemčija in Francija, je dejal na novinarski konferenci s podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Schinasom.
Med deseterico držav je po poročanju dpa tudi Slovenija, preostale članice EU pa so še Finska, Luksemburg, Belgija, Hrvaška, Nizozemska in Portugalska. Migrante je pripravljena sprejeti tudi Švica, ki sicer ni članica unije. Na slovenskem notranjem ministrstvu teh navedb zaenkrat še niso komentirali.
Schinas je poudaril, da zadnji dogodki na Lezbosu poudarjajo nujnost reforme migracijske politike EU. »Moria je strog opomnik vsem nam glede tega, kar se v Evropi mora spremeniti,« je dejal in potrdil, da bo komisija predloge za nov dogovor o migracijah in azilu predstavila 30. septembra.
Kot je zatrdil, solidarnosti pri deljenju odgovornosti za namestitev prosilcev za azil ne gre omejiti na države članice na zunanji meji unije ali na velike države, kot je Nemčija. »V naši migracijski politiki potrebujemo pravo solidarnost,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Grški premier Kiriakos Micotakis si želi, da bi se tovrstne besede spremenile v dejanja. »Evropa se mora pomakniti iz besed solidarnosti v politiko dejanj solidarnosti,« je dejal v četrtek na Korziki.
