Ugotavljam, da je pravi nacionalni šport metanje praznih pločevink piva in drugih pijač skozi avtomobilska okna. Pri čemer cilj niti ni tako pomemben. V tem trenutku sem se spomnil priljubljenega slogana neke trgovske verige: »Vse mora ven!« In očitno se ti slogani globoko usedejo v našo podzavest tudi tam, kjer je to najmanj primerno. Saj, pivovarne so pri tem še najmanj krive in najbrž bi bile zelo vesele, če bi jim poročali, da so vse prazne pločevinke prišle nazaj v predelavo. A kleni Slovenci se ne damo! Tako fejst ljudje smo, da skoraj nimamo napak, in kdo nam bo solil pamet o onesnaževanju okolja, ko pa sami to tako dobro obvladamo. Pri tem je morda ljubljanski pivovar (no, vsaj tovarna je fizično še vedno v Ljubljani) korak pred laškim, kajti rdeče pločevinke dosti hitreje opazimo, medtem ko se zelene potuhnjeno skrivajo našim očem v travi in grmovju in z njimi ne dosežemo tolikšnega učinka estetske izboljšave naše lepe krajine.

Kolo je za taka odkritja naših lepot kot nalašč. Hitrost ni prevelika in vozniki avtomobilov se verjetno bolj posvečajo (posvečamo) drugim delom cestišča in preostalemu dogajanju v prometu kot pa obcestnemu pasu rastlinja, ki ga kolesar mimogrede ošine s pogledom, medtem ko pritiska na pedale in nadzoruje svojo vožnjo po robu ceste. In ker si le težko predstavljam, da bi med kolesarjenjem nagibal pločevinko piva in si tako tešil žejo, je najbrž ugotovitev, da so vsi ti artefakti prileteli skozi odprta avtomobilska okna, pravilna. Glede na njihovo čedalje večje število predlagam, da bi vzdolž cest uvedli pas, pravzaprav nekakšen jarek, kjer bi se te pločevinke varno ujele in bi jih s pobiralnim strojem zlahka pobrali. Tako bi še povečali naš, menda ne vem kako visok odstotek recikliranih surovin. S tem bi sicer nekoliko osiromašili veduto, a bi to že nekako prenesli – vse za čim večjo ponovno uporabo surovin, kajne?