»Potem ko sem si ogledal posledice neurja, sem najprej vesel, da ni prišlo do kakšnih žrtev, saj se je kar veliko število dreves podrlo na ceste. To je zdaj že sanirano, posledice so odpravili tudi ob bližnjem potoku,« je po ogledu škode dejal Stanonik.
Zdaj po njegovih besedah pride na vrsto sanacija, povezana z večjimi količinami lesa, ki ga bo treba odpeljati iz gozda. Pri tem je državni sekretar poudaril, da gre za zelo zahtevne in strme gozdne površine, zato bo sanacija zagotovo trajala kar nekaj časa. Stanonik se je danes srečal tudi z županom Laškega Francom Zdolškom, s katerim sta govorila o nujno potrebni sanaciji poškodovanih gozdnih cest.
Predstavnik kmetijskega ministrstva je ob tem dodal, da popis škode po zadnjem neurju še vedno poteka po vsej državi, šele na podlagi končne višine škode pa se bodo odločali o morebitni razglasitvi naravne nesreče na nacionalni ravni. Ta bi morala po izračunih znašati najmanj tri milijone evrov za vso državo.
Če bo ocenjena škoda manjša, bo po njegovih besedah treba spremeniti zakonodajo tako, da bo vseeno omogočala finančno pomoč pri odpravljanju posledic ujme. Kar se tiče gozdnih površin, razmišljajo, da bi našli vir in pripravili zakonodajo tako, da bi lahko financirali popravilo gozdnih cest.
Po drugi strani razmišljajo tudi o tem, da bi lastniki gozdov, ki so utrpeli večjo škodo, prejeli neko obliko pomoči za sanacijo stanja v njihovih gozdovih, je še dodal Stanonik.
Neurje s hudo točo je konec avgusta prizadelo tudi prebivalce bližnjih občin Sevnica in Radeče, ki ju je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec obiskala v ponedeljek. Takrat je dejala, da bodo, ko bodo znani uradni podatki o škodi, čim prej priskočili prizadetim na pomoč.
»Dolgoročno pa bo treba vlagati v preventivne ukrepe, zato na ministrstvu razvijamo tudi idejo o ustanovitvi vzajemnega sklada za škodne dogodke,« je dejala Pivčeva, ki je že prejšnji teden bila tudi na ogledu prizadetih gozdov in kmetijskih površin na območju Ormoža. Samo tam je bilo namreč poškodovanih okoli 600 hektarjev površin, največ v vinogradih, vlada pa je temu območju za nabavo najnujnejših sredstev preko Rdečega križa in Karitas Slovenije zagotovila pomoč v višini 250.000 evrov.
