Z zakonom se bo v slovenski pravni red prenesla direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov.

Zakon primarno velja za policijo, državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni zapora in probacijo. Delno velja tudi za kazensko sodstvo, vendar ne za del, ki se nanaša na neodvisno sodno odločanje, torej na preiskovanje, sojenje in odločanje o pravnih sredstvih. Nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov za vsebino iz tega predloga zakona je informacijski pooblaščenec, je zapisano v gradivih po seji vlade.

Predlog zakona posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, daje na razpolago štiri možnosti za obrambo ali uresničevanje njihovih pravic s področja varstva osebnih podatkov v odnosu do pristojnega organa, za katerega menijo, da morda nezakonito ali nepravilno obdeluje njegove osebne podatke. In sicer se bo posameznik lahko obrnil z zahtevo na upravljavca, torej na pristojni organ, in zahteval dostop do osebnih podatkov ali njihove spremembe, na primer popravek.

Nadalje bo imel posameznik, ki bo menil, da so njegove pravice kršene, tudi možnost vložitve neposredne zahteve po določbah zakona o splošnem upravnem postopku pri informacijskem pooblaščencu. Slednji bo lahko vodil nadzorne postopke tudi v javnem interesu, poleg tega bo posameznik lahko vložil tudi samostojno tožbo na sodišče, je povzeto v gradivu po seji vlade.