Priznam, da sem se najprej tudi sam odločil, da tako kot večina prebivalcev potrpim nekaj dni in se sprijaznim s tem, da komunala ne obvlada situacije (pa je nekdanji tehnični direktor šele nekaj mesecev v pokoju). A številna vprašanja, ki so jih name naslovili tako občani kot tudi obiskovalci Kranjske Gore v zadnjih dneh (več kot 30 v nekaj dneh), so me napeljala na misel, da vprašanja terjajo tudi odgovore.
Vzrok za onesnaženo vodo je kaljenje zajetja Jurež nad Srednjim Vrhom, iz katerega se s pitno vodo delno napajajo omenjena naselja. Problematika je splošno znana in ni od včeraj, pojavi se ob izdatnih nenadnih padavinah zaradi vdora površinske vode v drenaže. Tako je 28. in 29. avgusta 2020 deževalo, ni pa šlo za izjemno količino padavin (vir: padavinska postaja Kranjska Gora). Z enakimi težavami se je upravljalec srečeval že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Od leta 2003 smo aktivno reševali dejansko stanje. Leta 2009 je bila na 23. seji občinskega sveta občine Kranjska Gora sprejeta Študija vodooskrbe v občini Kranjska Gora, ki sta jo pripravili firmi KRMC in Bauerconsult GmbH. Sistem oskrbe z vodo je bil pripravljen dolgoročno, za obdobje 30 do 50 let, in tudi stroškovno opredeljen. Študija ni predvidela novih vodnih virov, razen vrtine Lek. Večina investicij, ki so predvidene v študiji, je bila končana do leta 2014. Zgrajen je bil povezovalni vod Log–Gozd - Martuljek, vrtina Lek s črpališčem in povezovalnim vodom do vodohrana Alpina. Prav tako sta bila zgrajena dva nova vodohrana, Log in Železniški. Sistem je že leta 2014 omogočal, da se je ob kaljenju zajetja Jurež naselje Gozd - Martuljek napajalo iz vodohrana Log, Kranjska Gora pa iz vrtine Lek. Zato zadnjih nekaj let prebivalci niti nismo opazili, da je prihajalo do kaljenja omenjenega zajetja.
V zadnjih šestih letih je bil zgrajen le vodohran v Podkorenu, žal pa ob tem ni bil zgrajen povezovalni vod, ki bi v ta vodohran pripeljal vodo iz Tamarja (kot je predvideno v študiji). Poleg tega bo za dolgoročno stabilno oskrbo s pitno vodo treba zgraditi nadomestni vodohran nad hotelom Alpina v Kranjski Gori, vodohran v Gozdu - Martuljku in zajeti vodo iz izvira Debela peč v Srednjem Vrhu za potrebe te vasi. Na tak način bi dosegli tudi to, da se vsako naselje z vodo oskrbuje iz dveh med seboj neodvisnih virov. Po šestih letih niso pridobljena niti zemljišča.
Zdaj, ko je prebivalce minilo potrpljenje, pa nam z nastopanjem v lokalnih medijih ponujajo hitre rešitve. Sprašujem se, ali je za kaljenje kriva gradnja nove vrtine ob vrtini Lek, ali so za to vrtino sploh pridobljena vsa potrebna soglasja in ali je bilo v preteklih letih poskrbljeno za primerno vzdrževanje vrtine Lek? Če vrtina ni bila vzdrževana, se je količina načrpane vode sorazmerno zmanjševala. Ali bo sanacija Jureževega grabna res preprečila vdor površinskih voda v zajetje Jurež? Ali bo čez nekaj let potrebna sanacija kar celega območja nad zajetjem? Pred izvedbo testne vrtine pod Špikom pa predlagam, da se najprej pregledajo mikrobiološke raziskave vzorcev s tega območja izpred nekaj let.
Verjetno občinski svet v zdajšnji sestavi ne pozna Študije vodooskrbe v občini Kranjska Gora. Manj razumljivo pa je dejstvo, da študiji ne sledi direktor Komunale Kranjska Gora Blaž Knific, ki je bil ob njenem sprejetju občinski svetnik in podžupan, zadolžen za komunalo. Sprejetje študije je celo pohvalil (vir: zapisnik 23. seje OS, 25. 3. 2009). Niti ga na to ne opozori njegov nadzornik, predsednik nadzornega sveta Komunale Kranjska Gora Emil Tavčar, nekdanji občinski svetnik in dolgoletni predsednik NS Komunale Kranjska Gora.
Žal študija na spletni strani občine ni več dosegljiva. Pred odločitvami o nadaljnjih ukrepih na področju oskrbe z vodo bi se moral s študijo seznaniti občinski svet v zdajšnji sestavi, prav tako pa bi morala biti na voljo vsem občanom na spletni strani občine Kranjska Gora. Ne nazadnje gre za dokument, ki opredeljuje oskrbo z vodo v občini Kranjska Gora za dolgoročno obdobje 30 do 50 let
Jure Žerjav, Kranjska Gora