Ekstremni vremenski pojavi so po navedbah WMO, ki je koordinirala pripravo poročila Združeni v znanosti, "jasen prstni odtis" podnebnih sprememb, katerih vplivi so vse večji in jih bo vse težje izničiti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Avtorji poročila opozarjajo, da človeštvo ob trenutnem ravnanju ne bo doseglo ciljev glede zmanjšanja izpustov, potrebnega za preprečitev globalnega segrevanja. Posledice podnebnih sprememb je po njihovih navedbah vse pogosteje čutiti prek težav, povezanih z vodo, kot so suše in poplave.
Skupna masa ledenikov se je med letom 2016 in 2019 zmanjšala bolj kot v katerem koli petletnem obdobju po letu 1950. Dvigovanje gladine morja je tako vse bolj intenzivno. Če je trenutno poplavno ogroženih 1,2 milijarde ljudi, se bo to število do leta 2050 dvignilo na 1,6 milijarde, navaja poročilo.
Po drugi strani bo vse manj pitne vode. Če je njeno pomanjkanje leta 2010 občutilo 1,9 milijarde ljudi, ga bo leta 2050 po izračunih avtorjev študije 3,2 milijarde. Pri tem so posebej izpostavili Tibetansko planoto, kjer polovico vode v rekah prinesejo sneg, ledeniki in permafrost. Tam bi lahko do večjega pomanjkanja prišlo že leta 2030, skupno pa je ogrožena vodooskrba 1,7 milijarde ljudi.
Leta 2015 sprejeti pariški podnebni sporazum države podpisnice zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. WMO ocenjuje, da je slednje še dosegljivo, vendar morajo izpusti na globalni ravni v tem desetletju upasti za 7,6 odstotka letno.
Začetna spodbuda bi lahko bil letošnji upad, ki naj bi dosegel med štiri in sedem odstotkov. Pri tem ima sicer največ zaslug Zemlja sama, saj je izbruh novega koronavirusa močno zmanjšal globalno gospodarsko aktivnost in posledično tudi izpuste. Na vrhuncu karantenskih ukrepov aprila so bili izpusti za 17 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani.
