Dolgoročno bomo novi koronavirus lahko najbolje obvladali z učinkovitim cepivom. To se po vsem svetu vse od pomladi trudi razviti na tisoče strokovnjakov. Najbolj optimistični so pred meseci prva cepiva napovedovali že za letošnji julij, najpozneje začetek jeseni, a je zdaj jasno, da je za varen proces vendarle potrebnega več časa. Med najbolj obetavnimi, ki naj bi bilo za širšo uporabo na voljo že januarja, je bilo cepivo AZD1222 britanskega podjetja AstraZeneca, a je moralo klinično testiranje začasno prekiniti. Pri enem od prostovoljcev, sodelujočem v testiranju, se je namreč pojavila bolezen, ki je ni mogoče pojasniti. »Gre za rutinsko dejanje, običajni postopek v primeru, ko se med testiranjem pojavi bolezen, ki je ni mogoče pojasniti,« je za britanski Guardian pojasnil predstavnik globalne farmacevtske družbe, ki cepivo razvija skupaj z univerzo Oxford.
30.000 prostovoljcev
»V okviru nadzorovanih globalnih preizkusov cepiva oxfordske univerze smo sprožili standardni postopek pregleda in namerno ustavili cepljenje, da bi neodvisni odbor lahko pregledal podatke o varnosti,« so še sporočili. Tovrstne prekinitve niso nič neobičajnega, po poročanju BBC so isti preizkus letos enkrat že začasno prekinili. V podjetju so poudarili, da želijo pospešiti pregled tega posamičnega dogodka, da bi zmanjšali morebiten vpliv na potek preizkušanja. Podrobnosti o bolezni niso znane, po poročanju časnika New York Times naj bi šlo za tranzverzni mielitis (TM), redko nevrološko motnjo, ki poškoduje hrbtenjačo, a uradne potrditve tega ni. Prav tako ni znano, kje je bolni prostovoljec, eden od 30.000, ki prihajajo iz Velike Britanije, ZDA, Brazilije, Indije in Južne Afrike.
Testiranje so ustavili v vseh državah. Začasna ustavitev pa nikakor ne pomeni, da podjetje cepiva sčasoma ne bo razvilo. Strokovnjaki opozarjajo, da bolj kot to, da bi bilo kaj narobe s cepivom, ustavitev kaže na veliko previdnost raziskovalcev. Pri takšnem številu prostovoljcev že po naključju kdo zboli, kar pa ni nujno stranski učinek cepiva. Testiranje se bo najverjetneje nadaljevalo v mesecu dni.
Cepivo AZD1222 je eno od 170 na svetu, ki jih trenutno razvijajo proti covidu-19. Uporablja oslabljeno verzijo adenovirusa, ki vsebuje genski material proteina virusa sars-cov-2. Po cepljenju se v človeškem telesu razvije ta protein, ki imunski sistem pripravi na napad koronavirusa. Cepivo je tudi eno od devetih v zadnji fazi kliničnih testiranj. Ker so v prvih dveh fazah prišli do obetavnih rezultatov glede varnosti in doseganja imunskega odziva, nanj z veliko nestrpnostjo čakajo po vsem svetu. Tako nikakor ne preseneča, da je evropska komisija z AstraZeneco konec avgusta podpisala pogodbo za nakup držav članic EU do 400 milijonov odmerkov potencialnega cepiva, ki naj bi se med države porazdelili sorazmerno glede na število prebivalcev. Prav tako naj bi ga za svoje ljudi kupila Avstralija, za kar naj bi (s še enim drugim projektom) potrošili okoli 1,5 milijarde evrov.
Trump s cepivom že oktobra
V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) ne bodo odobrili nobenega od cepiv, če to ne bo varno in učinkovito, obsežno cepljenje pa pričakujejo šele nekje sredi prihodnjega leta. Veliko bolj »optimističen« je ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred dnevi »zelo varno« in »zelo učinkovito« cepivo napovedal že za oktober, a tega roka ni potrdil nobeden od ameriških vodilnih znanstvenikov. Ravno zato so mnogi skeptični, tudi njegov protikandidat Joseph Biden, ki je ob tem opozoril na številne neresnice predsednika v javnosti. »Skrbi me, da se ljudje ne bodo cepili, četudi bomo imeli dobro cepivo,« je dejal demokrat. Trumpa je v »bitki« že prehitel njegov ruski kolega Vladimir Putin, ki je sredi avgusta oznanil, da je ministrstvo za zdravje odobrilo prvo cepivo, prejela pa naj bi ga celo njegova hči. Reuters je sicer pozneje poročal, da so z odobritvijo vstopili šele v tretjo fazo preizkusa.
In najverjetneje ravno zaradi vse večje skrbi, da bi politični pritiski za čim hitrejšo dostopnost cepiv spodkopali zaupanje javnosti v cepivo, ko bo to razvito, je ta teden devet biofarmacevtskih družb podpisalo skupno zavezo o spoštovanju najvišjih znanstvenih in etičnih standardov, kakor tudi integriteto znanstvenega procesa. Obljubili so, da bosta varnost in dobro počutje cepljenih vedno njihova osnovna prednostna naloga.
