Prvi septembrski ponedeljek je v ZDA praznik dela, ki predstavlja več simboličnih prelomnic, od konca poletja in zaprtja plaž do začetka jesenskih športnih tekmovanj v različnih ligah, celo v modi naj bi veljalo, da je to zadnji dan, ko se nosi belo. V politiki pa vsaka štiri leta velja, da ta dan pomeni tradicionalni neuradni začetek finala kampanje pred predsedniškimi volitvami čez dva meseca. Zadnje čase sicer ni več tako posebna prelomnica (bolj se zdi, da se kampanje sploh nikoli ne končajo), letos je tu še koronavirus, ki je vse postavil na glavo, vseeno pa sta tako kampanja Joeja Bidna kot Donalda Trumpa skušali dati prazničnemu dnevu svojo veljavo.

Biden, ki je le začel aktivneje hoditi po terenu, je na praznik dela obiskal delavce in iskal podporo sindikatov v Pensilvaniji, eni najpomembnejših zveznih držav. »Bom najbolj delavcem naklonjen predsednik, kar jih je bilo,« je snubil tisti segment volilcev, ki je Trumpu pred štirimi leti ključno pomagal do zmage. Njegova podpredsedniška kandidatka Kamala Harris je na ta dan volilce snubila v tudi zelo pomembnem Wisconsinu, ki je na dosegu rok obeh kandidatov – Trump je zvezno državo leta 2016 osvojil z 0,67 odstotne točke naskoka. Trumpova kampanja je v Pensilvanijo na ta dan poslala podpredsednika Mika Pencea, medtem ko je imel predsednik tiskovno konferenco v Beli hiši. Na njej je rekel, da je Biden »neumna oseba«, ki je gospodarsko izdala Ameriko ter Kitajsko spustila predse.

Biden v anketah vztrajno vodi, toda…

Tako ostra kritika ni presenečenje, navsezadnje je Biden v neformalni finale kampanje vstopil močnejši, če bi sodili po anketah. Na nacionalni ravni mu že nekaj časa dajejo od šest do deset odstotkov prednosti. Toda te ankete niso dovolj zanesljive, navsezadnje je Trump postal predsednik z manj glasovi volilcev od Hillary Clinton. Ustrezneje je primerjati ankete po posameznih zveznih državah, kolikor je pač mogoče soditi, da so zanesljive. Te pa kažejo dveodstotno prednost Bidna v Pensilvaniji, triodstotno prednost Trumpa na Floridi, štiriodstotno Bidna v Ohiu, samo dveodstotno Trumpa v Teksasu, kar je vse v okviru statistične napake. Na splošno se analitiki strinjajo, da bo tekma postala v prihodnjih tednih bolj tesna, obenem pa nihče ne ve, kolikšna bo letos teža »skritih volilcev« Trumpa, ki so mu proti Hillary Clinton prinesli šokantno zmago. Iz kampanje predsednika prihajajo namigi, da njihove interne ankete kažejo zanj boljšo sliko.

Predsednik naj bi veliko stavil na tri soočenja z Bidnom, prvo bo konec septembra. Demokratskemu kandidatu je šlo sicer doslej zelo dobro s tem, da se je držal v ozadju in pustil, da si je Trump škodoval sam. Ta zaradi epidemije in slabega gospodarstva zdaj poskuša spremeniti predvolilno naracijo predvsem z usmerjanjem pozornosti v nemire in nasilje, ki ponekod spremljajo demonstracije proti rasni neenakopravnosti, ter z opozorili, da je glas proti njemu glas za nerede, Biden pa da je povezan z levičarskim skupinami. »Levica vas sovraži,« je bil naslov elektronskega sporočila, ki ga je na praznični ponedeljek razpošiljala Trumpova kampanja.