Kaj počne minister za kulturo

Žal pa se je v istem času, ob posodobitvi zakona, ki ureja delovanje filmske institucije, drastično zmanjšalo tudi financiranje področja filma. In sicer: sredstva za filmsko področje so padla za 40 odstotkov in se še danes, po devetih letih, niso vrnila na takratni nivo. Od osamosvojitve že vrsto let poslušamo dejstva o tem, da za film namenjamo premalo denarja, da doma ne moremo posneti zahtevnejših filmov po znamenitih literarnih delih, da ni mogoče snemati bogatih kostumskih in zgodovinskih filmov. Dejstvo je, da so sredstva, ki jih Slovenija namenja filmu, v višini povprečnega evropskega filma in nič več.

Nemalokrat smo v javnosti slišali, da ima filmsko področje tudi ogromen gospodarski potencial in da se vlaganja v film za državo splačajo. O tem pričajo številne študije, iz katerih je razvidno, da se kar 40 odstotkov denarja, vloženega v film, vrne v državni proračun, poleg tega pa je na vsakih 10 filmskih delavcev zaposlenih še 8 oseb iz gospodarstva. Namesto vseh obljub in zavez, da film čakajo boljši časi, je prišlo leto 2020 in z njim epidemija ter žal tudi nove birokratske okoliščine, ki so Slovenskemu filmskemu centru, javni agenciji Republike Slovenije (v nadaljevanju: SFC), ki je pri nas tista organizacija, prek katere se filmi financirajo, onemogočile črpanje sredstev za filme, tudi za tiste, ki so že posneti.

V Sloveniji smo se znašli v situaciji, ki ne ogroža samo pričetka snemanj nekaterih filmov, ampak posledično prinaša tudi popolno ustavitev kontinuirane filmske produkcije v Republiki Sloveniji. Posledica teh birokratskih ovir pa pomeni, da v teh zahtevnih časih celoten filmski sektor, vsi filmski delavci ostajajo brez dela, kot tudi brez plačila za že opravljeno delo. Na tak način bo sektor v zelo kratkem času popolnoma opustošen, Slovenija bo izgubila svoje filmske delavce, ustvarjalce in znanje, potrebno za to, da se snema domače filme. Rečeno na kratko, Slovenija bo izgubila svojo filmsko identiteto. Si država Slovenija to lahko privošči oziroma še več, si tega dejansko želi?

Kot izhaja s seznama gradiv v obravnavi vlade RS, je od 12. 5. 2020 med gradivi tudi gradivo predlagatelja ministrstva za kulturo z naslovom »Predlog za uvrstitev 10 projektov v veljavni Načrt razvojnih programov 2020–2023«. Nato pa je bilo 31. 8. 2020 na seznam uvrščeno novo gradivo »Predlog za uvrstitev 21 projektov v veljavni Načrt razvojnih programov 2020–2023« istega predlagatelja. Sprejem navedenih predlogov je ključen za nemoteno črpanje proračunskih sredstev ter nadaljevanje kontinuiranega financiranja filmske produkcije.

Najbrž ni treba poučevati ministra, da z nereševanjem zadev in slabimi rešitvami škoduje slovenski kulturi.