V organizaciji koncertne agencije im.puls se v petek s koncertom Slovenskega okteta v atriju NUK začenja koncertni cikel Plečnik & A-Cappella, ki bo vsak teden do 8. oktobra v Ljubljani in okolici ponudil pet koncertov – in to s petimi slovenskimi vokalnimi a cappella zasedbami. Koncerti bodo na petih različnih prizoriščih, ki jim je pečat vtisnil arhitekturni mojster Jože Plečnik.

Pozabljena Plečnikova cerkev

Slovenski oktet pod vodstvom Jožeta Vidica bo pel repertoar, ki so ga sestavili iz del skladateljev, katerih portretni kipi stojijo na vrtu KGBL oziroma Slovenske matice ob Vegovi ulici v Ljubljani, kot si je ob celoviti prenovi ulice v začetku 30. let prejšnjega stoletja zamislil Plečnik. Tam najdemo kipe skladateljev M. Hubada, F. Gerbiča, B. Ipavca, V. Lisinskega, J. H. Gallusa, D. Jenka, S. Mokranjca, H. Sattnerja, A. Foersterja in E. Adamiča. Portrete je izdelal kipar Lojze Dolinar.

Naš edini gospelovski zbor Bee Geesus bo s solistko Nuško Drašček in pod umetniškim vodstvom Mateja Virtiča nastopil 17. septembra v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Ta cerkev je še posebno zanimiva, ker je danes ne poznajo niti mnogi Ljubljančani. V 18. stoletju je bila zgrajena kot pokopališka cerkev sv. Krištofa, menda delo baročnega arhitekta Gregorja Mačka, pozneje pa je postala župna cerkev bežigrajske fare. Ko se je naselje širilo, so naprosili Plečnika za načrt prizidka. Vendar pa so cerkev leta 1957 podrli zaradi širitve Gospodarskega razstavišča in VII. kongresa Komunistične partije Jugoslavije, stala pa je prav tam, kjer je danes okrogli paviljon Jurček. Plečnikov del cerkve so potem prenesli kar čez cesto, na precej tesno zemljišče v zaledju Vodovodne ceste, natančneje na Kuzmičevo 6, in je danes tako rekoč skrita med bloki. V prestavljeno cerkev je bila prenesena vsa premična oprema in tudi nekaj fragmentov baročne opreme, ponovno postavitev cerkve pa je skrbno nadzoroval Plečnikov učenec, arhitekt Anton Bitenc.

Različna akustika

Jazzovski zbor Jazzva, ki ga umetniško vodi Jasna Žitnik, žanrsko sega v pop, rock, jazz in ljudsko pesem. 24. septembra bodo nastopili na vrtu Plečnikove rojstne hiše v Karunovi ulici. Teden pozneje bo Komorni zbor KGBL, eden od dveh zborov na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, pod vodstvom Ambroža Čopija nastopil v znameniti Plečnikovi cerkvi v Černetovi ulici v Šiški, pod umetniškim vodstvom Blaža Strmoleta pa deluje Ingenium Ensemble, ki bo novi cikel zaokrožil z nastopom v znameniti Plečnikovi cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi na Barju. Posvečajo se sicer tako izvajanju klasične zborovske glasbe kot tudi sodobni vokalni glasbi.

Zanimivo v tem ciklu pa je, kot je izpostavil idejni vodja koncertne karavane Niko Houška, da umetniški vodje zasedb repertoarja niso izbrali v svojih dnevnih sobah, temveč so obiskali bodoča koncertna prizorišča; prostor kot tak jim je dal navdih in šele na podlagi tega so nato izbrali program.

Houška je še dodal, da so prizorišča akustično zelo raznolika: akustika v Plečnikovi cerkvi v Šiški je recimo idealna, saj je cerkev izredno prostorna in hkrati zelo primerna za vokalno glasbo. Na drugi strani pa je cerkev na Barju, kjer je prevladujoči material les, malce manj akustično ugodna za vokal; je tudi nižja in nima kupole. Če namreč kamen pomaga k boljši prevodnosti zvoka, ga les precej posrka vase. Vendar pa v nobeni od cerkva, ki bodo postale koncertno prizorišče, ne bo ozvočenja, delno le v cerkvi za Bežigradom, kjer gospelovski večer zahteva nekoliko bolj okrepljeno ritmično sekcijo. Bo pa ozvočen koncert na vrtu Plečnikove hiše, ki bo na prostem.