Kje je Marija Kolesnikova? Tako so se protestniki v Belorusiji, zahodne vlade in mediji v ponedeljek in danes spraševali o zadnji od treh glavnih opozicijskih voditeljic, ki je še ostala v Belorusiji. Ugibanja so se začela zaradi pričevanj, da so jo v ponedeljek med protesti zamaskirani moški v središču Minska proti njeni volji stlačili v kombi, kar ne bi smelo biti težko glede na to, da ni hotela imeti varnostnikov. Končala pa so se potem, ko je tiskovni predstavnik beloruske mejne straže Anton Bičkovski za agencijo AFP potrdil tisto, o čemer so sporočali viri iz Kijeva: da je Kolesnikova priprta, potem ko je bila na poti v sosednjo Ukrajino.

Toda o tem, kaj se je na tej poti dogajalo, so trditve zelo različne. Režimski mediji so poročali, da so jo v torek ob štirih zjutraj na meji z Ukrajino priprli, ker jo je hotela nezakonito prečkati. Neimenovani beloruski mejni uradnik je dejal, da je skupaj s sočlanoma Opozicijskega koordinacijskega sveta Antonom Rodnenkovom in Ivanom Kravcovom v torek zjutraj z avtomobilom znamke BMW drvela proti mejnemu prehodu. A potem se je na meji 38-letna Kolesnikova nenadoma znašla zunaj avtomobila in beloruske oblasti so jo prijele, je dejal.

Zelo drugačna pa je verzija beloruske opozicije in namestnika ukrajinskega notranjega ministra Antona Gerašenka. Ta je sicer potrdil, da sta v Ukrajino vstopila omenjena opozicijska politika, in njun prihod označil za »prisilni izgon«. Glede Marije Kolesnikove pa je dejal, da »je ni bilo mogoče izgnati iz Belorusije, ker je vrla in pogumna ženska naredila vse, kar je mogoče, da bi preprečila prečkanje meje. Ostala je na ozemlju Belorusije.« Po poročanju ukrajinske novinarske agencije Interfax je Kolesnikova raztrgala svoj potni list, da je ne bi mogli izgnati v Ukrajino, oblasti pa naj bi jo hotele skupaj z drugima dvema odpeljati, da bi bilo videti, kot da so zapustili protestnike. Enako je danes dejal Ardnenkov, ki je v Ukrajini.

In kje se Kolesnikova zdaj? Tega njeni opozicijski kolegi danes spet niso vedeli povedati.

Revolucija žensk

Kolesnikova, ki je avgusta za BBC izjavila: »Če hočeš razumeti, kaj se dogaja, potem moraš biti tu,« je zadnja od treh opozicijskih voditeljic, ki je še v državi. Prvi obraz nasprotnikov režima Aleksandra Lukašenka Svetlana Tihanovska je po avgustovskih volitvah in sporni Lukašenkovi zmagi zaradi grožnje zapora zbežala v Litvo. Zaradi istega razloga je deset dni pozneje Veronika Cepkalo z možem odšla na Poljsko, kjer se ji je v soboto spet zaradi grožnje zapora pridružila še Olga Kovalkova, še ena pomembna opozicijska aktivistka. Omeniti moramo še 73-letno Nino Baginsko, ki je postala slavna, ko je, kot kaže videoposnetek, brcnila policista, ki ji je med protesti zaplenil opozicijsko rdeče-belo zastavo. »Ali naj bi se mu za to zahvalila?« je pozneje vzkliknila novinarjem. Sicer so ženske odigrale glavno vlogo že med francosko revolucijo leta 1789 in potem med rusko februarsko revolucijo leta 1917 (brez katere ne bi bilo Leninove oktobrske revolucije).

Poziv Svetu Evrope

Tihanovska (37) je v torek v Litvi izjavila, da so razmere v Belorusiji nevzdržne. Prek videopovezave je spregovorila pred parlamentarno skupščino Sveta Evrope, ki je glavna organizacija za zaščito človekovih pravic na stari celini. »Represija beloruskih državnih organov se mora končati,« je dejala predsedniška kandidatka na volitvah 9. avgusta. »Na stotine ljudi je zaprtih, pretepajo jih, posiljujejo. To se v Evropi ne bi smelo dogajati (…) Potrebujemo mednarodni pritisk na ta režim, na tega posameznika, ki se tako krčevito oklepa oblasti.«

Samo v nedeljo je bilo po poročanju beloruskih oblasti aretiranih več kot 600 protestnikov, potem ko se jih je v Minsku spet zbralo vsaj 100.000. Že četrta nedelja zapored je bila torej v znamenju rekordnih protestov proti Lukašenku, ki je na oblasti že 26 let in ki si je na volitvah prisvojil 80 odstotkov glasov. Njegova velika opora po volitvah je ruski predsednik Vladimir Putin in trdi, da ga bo kmalu obiskal v Moskvi. V EU predvsem Poljska in baltske države zahtevajo ostrejše sankcije, medtem ko sta Nemčija in Francija, ki se bojita novega zaostrovanja odnosov z Rusijo, zadržani.