Vodstvo RTV Slovenija že dlje opozarja na težave s finančno podhranjenostjo. Trenutnemu primanjkljaju v višini okoli osem milijonov evrov na leto bi po ocenah generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca nova zakonodaja dodala še za okoli 15 oziroma 16 milijonov evrov veliko luknjo zaradi delitve RTV-prispevka ter izločitve Oddajnikov in zvez iz RTV Slovenija.
Osem odstotkov RTV-prispevka (5 odstotkov skladu za medije in 3 odstotke za STA) nanese po Kadunčevih izračunih okoli 7,7 milijona evrov, izločitev Oddajnikov in zvez, ki jo Kadunc ocenjuje kot »najbolj noro«, pa bi predstavljala okoli 10 milijonov evrov težko breme za javni servis. Izpad bi delno lahko nadoknadili s povečanjem oglaševanja za okoli 10 odstotkov, vendar bi to pomenilo zgolj dva milijona evrov dodatnih prihodkov. »Bi se pa s tem izenačili s komercialnimi postajami in ne vem, kako bi se na to odzvali naši gledalci,« se je spraševal Kadunc, ki ostaja optimističen, da predlagani zakoni ne bodo sprejeti.
Direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak je posvarila, da informativne oddaje že celo desetletje ali več snemajo na enak način. Filmov javna televizija sploh ne snema več, minimalna pa je tudi produkcija serij in dokumentarnih filmov. Z dodatnim krčenjem sredstev bi se stanje še poslabšalo. »To je tudi škoda za trg avtorskih idej in mladih,« stanje obžaluje Gorščakova. »Bomo delali zgolj še resničnostne oddaje in telenovele?«
Prevladovanje tržne logike
Direktor radia Mirko Štular je omenil celo možnost popolne ukinitve programa ali njegovo polovično okleščenje. Slednjega zakonodaja sicer ne dovoljuje. »Ponudba bi se radikalno osiromašila na vseh področjih,« je pojasnil. »Ostal bi prostor zgolj še za vsebine, ki jih zna narediti vsak medij. Vse bolj bomo sledili tržni logiki,« je črnogledo ocenil Šular. »Kaj to v izredno zbanaliziranem medijskem svetu omrežij, spleta in siceršnje medijske ponudbe ob svetovnih velikanih pomeni, si znate predstavljati.« Štular je ob tem izpostavil, da bi morali z medijsko zakonodajo stabilizirati slovenski medijski prostor. »S to predlagano zakonodajo se to ne bo zgodilo. Ključne akterje v slovenskem medijskem prostoru se destabilizira, to pa ne more prinesti nič drugega kot poslabšanje ponudbe za javnost.«
Po ocenah koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija bi bila zaradi spremembe zakonodaje ob službo kar četrtina zaposlenih na javni radioteleviziji. Med prvimi bi znali biti na udaru prav novinarji, ki ustvarjajo informativni program in politiki nastavljajo ogledalo. »Podobno dogajanje lahko v javnih servisih opazujemo v sosednjih državah. Recimo v Srbiji, na Poljskem, na Madžarskem,« je opomnila predstavnica koordinacije Simeona Rogelj.
