Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je danes v Bruslju sestal s posebnim odposlancem EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčkom in pomočnikom ameriškega državnega sekretarja za evrazijska vprašanja in Balkan Matthewom Palmerjem. Pred današnjim nadaljevanjem dialoga s kosovskim premierjem Abdullahom Hotijem pod okriljem Evropske unije je dejal, da so pred njim tri ključne teme – izginule osebe, notranje razseljeni ljudje in gospodarstvo, pri katerem bo šlo za nadaljevanje dogovorov konec prejšnjega tedna v Washingtonu. Vučić je danes novinarjem dejal, da se je s podpisanim sporazumom pohvalil pred odposlancem Unije, in dodal, da s tem ni imel težav, ker je washingtonski dogovor za Srbijo dober. Dodal je še, da EU vsekakor želi imeti v dialogu med Beogradom in Prištino ključno vlogo in da so v Bruslju »najsrečnejši na svetu« zaradi doseženega sporazuma v ZDA , da pa ga hočejo izkoristiti za pospešitev procesa reševanja kosovskega vprašanja.

Neobičajna sporazuma

V Washingtonu podpisani dokumenti niso podobni siceršnjim meddržavnim sporazumom, s čimer se je de jure izognilo političnemu priznanju Kosova. Vučić in Hoti sta podpisala vsak svoj sporazum, pravzaprav zaveze pod taktirko ZDA, ki jih bosta morala spoštovati, da bi si zagotavljala ameriško finančno in siceršnjo podporo. Hoti ga je že na tiskovni konferenci v Washingtonu opisal kot korak k normalizaciji odnosov med državama oziroma kot zgodovinski korak h končnemu sporazumu o recipročnem priznanju. Za glavne elemente normalizaciji gospodarskih odnosov je navedel projekt avtoceste in železnice Priština–mejni prehod Merdare, veliko finančno podporo kosovskim malim in srednjim podjetjem ter investicije v energetiko z gradnjo plinovodov, plinske termoelektrarne in plinskega omrežja. V prvem letu naj bi ZDA Kosovu za to zagotovile več kot milijardo dolarjev. Dogovorjen je tudi v preteklosti že omenjani mini schengen, prost pretok blaga, kapitala in ljudi med Srbijo, Kosovom ter Severno Makedonijo in Albanijo, Priština in Beograd pa bosta v prihodnje medsebojno priznavala diplome in certifikate. Hoti je posebej poudaril pomen recipročnega priznanja z Izraelom, ob tem pa omenil, da so se dogovorili tudi o enoletnem premoru pri kosovskem iskanju članstva v mednarodnih organizacijah, Srbija pa se je zavezala, da eno leto ne bo lobirala proti kosovskemu članstvu in za umik priznanj, kar ji je do zdaj uspelo pri petnajstih državah.

Presenečeni Vučić?

Vučič se je že v Washingtonu raje hvalil s peresom in ključi Bele hiše, ki jih je dobil od Donalda Trumpa, v Bruslju pa moral odgovarjati na vprašanje, zakaj je bivši švedski zunanji minister Carl Bildt tvital, da mu v Ovalni sobi Bele hiše očitno ni bilo znano, kaj podpisuje, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa ga je postavila v položaj zaslišanca, ko je njegovo pozo pri sedenju pospremila s podobo Sharon Stone in njenim prestavljanjem nog v filmu Prvinski nagon. Zaharova se je Vučiću že opravičila zaradi narobe razumljenega tvita, ki naj bi kritiziral Trumpovo vzvišeno samoljubje, v Bildtovem tvitu pa je nekaj resnice, saj je srbski predsednik prepaden poslušal Trumpa, ko je pohvalil njegovo privolitev, da seli veleposlaništvo v Jeruzalem, in da sta se Hoti in izraelski premier Benjamin Netanjahu po njegovem telefonskem klicu dogovorila za meddržavno priznanje in odprtje veleposlaništva v večinoma nepriznani izraelski prestolnici.