Demokratski kandidat na ameriških novembrskih volitvah Joe Biden je sicer imel že od prej nekaj odstotkov prednosti, kar je predvsem posledica 190.000 mrtvih Američanov zaradi koronavirusa in dejstva, da milijoni izgubljajo službe, s tem pa pogosto tudi podnajemniška stanovanja. Izjave, s katerimi je Donald Trump omalovaževal tako ameriške vojake kot latinskoameriške volilce, pa bodo republikanskemu kandidatu očitno še okrnile podporo.
V soboto so prišle v javnost podrobnosti iz nove knjige Michaela Cohena, v kateri ta njegov nekdanji odvetnik in sedanji nasprotnik – ki je zaradi utaje davkov in lažnega pričanja obsojen na tri leta zapora (kazen zdaj prestaja v hišnem priporu) – navaja, da je leta 2016 Trump o volilcih latinskoameriškega rodu dejal: »Tako kot črnci so preneumni, da bi volili zame.« Ti špansko govoreči državljani ZDA bi po dosedanjih anketah dali tretjino glasov za Trumpa, sicer pa predstavljajo petino volilnega telesa.
Izguba odločilne volilne baze
Zaradi neke druge zadeve pa zdaj veteranske organizacije in glasila ter družbena omrežja in številni drugi mediji poskušajo v teh dneh doseči, da bo Trump izgubil del volilcev med konservativnimi domoljubi, še posebno med milijon in pol vojaki, 18 milijoni veteranov in 40 milijoni članov njihovih družin (med vojaki in veterani je sicer leta 2016 dobil odločilnih 60 odstotkov glasov). Izjemno odmeven članek v ugledni reviji Atlantic namreč postavlja pod vprašaj Trumpovo toliko opevano domoljubje in kaže, da je »najboljši prijatelj ameriške vojske«, kot sam sebe imenuje Trump, v resnici nekaj povsem nasprotnega in da zaničuje ameriške vojake. Pri tem se mesečnik osredotoča na 10. november 2018, ko je bil Trump v Parizu ob stoletnici konca prve svetovne vojne, a slabe volje zaradi poraza republikancev na kongresnih volitvah. Ta dan pa je imel v programu obisk vojaškega pokopališča 80 kilometrov severovzhodno od Pariza, kjer je pokopanih 2289 ameriških vojakov, večinoma padlih v gozdu Belleau, kjer je bila junija 1918 prva večja bitka ameriških vojakov na evropskih tleh, s čimer se je pravzaprav začelo »ameriško stoletje«. Toda Trump si je premislil. Kot piše Atlantic, se je bal, da bi mu dež in veter uničila frizuro. Uradno sporočilo je bilo, da helikopter zaradi premočnega dežja ni mogel vzleteti. Že to pojasnilo je takrat zbudilo ogorčenje v ZDA, saj sta Emmanuel Macron in Angela Merkel kljub slabemu vremenu prišla na pokopališče ameriških (!) vojakov.
Revija Atlantic, ki se opira na tedanje Trumpove spremljevalce, pa zdaj navaja nove pikantne podrobnosti. »Zakaj moram iti na tisto pokopališče?« naj bi tedaj dejal. »Polno je zgub.« Okoli 1800 ameriških vojakov, ki so padli v bitki v gozdu Belleau, je označil za »idiote« in »bednike«, ki so se šli brez potrebe bojevat tako daleč.
Družbena omrežja so preplavile fotografije ubitih in pohabljenih vojakov z napisom, kot je: »Moj mrtvi brat ni zguba!« Ameriški domoljubi, ki jih je zlasti veliko med nasprotniki letošnjih protirasističnih protestov in zagovorniki »zakona in reda«, lahko zdaj očitajo Trumpu, da ne ceni vojakov, ki so služili ameriški naciji, in da ne ve, kaj pomeni, da se vojak žrtvuje za domovino.
Seveda Trump zdaj trdi, da so vse to lažne novice in da so zanj padli ameriški vojaki absolutni heroji. A ko pravi, da republikanskega senatorja Johna McCaina nikoli ni označil za zgubo, ker so ga Vietnamci ujeli, pozablja, da na internetu obstajajo posnetki te njegove izjave.
