Čez deset dni naj bi namesto dosedanjega japonskega premierja Šinza Abeja položaj predsednika desničarske in nacionalistične Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki ima večino v parlamentu, zasedel šef njegovega kabineta, tiskovni predstavnik vlade in Abejev najpomembnejši svetovalec Jošihide Suga (71). Izvolitev za premierja dva dni zatem naj bi bila zgolj še formalnost.
O novem voditelju stranke in s tem novem premierju bodo po hitrem postopku odločali poslanci in po trije delegati iz vsake od 47 regij in ne vsi člani stranke, kot je to običajno. Menda je tako, ker se zdaj, v času pandemije, mudi. Čeprav ne izhaja iz kake pomembne družine kot drugi pomembni japonski politiki, ima Suga, ki je odraščal v skromnih razmerah kot sin pridelovalca jagod, podporo voditeljev najpomembnejših frakcij LDS.
Če bi volili člani stranke, bi imel možnosti za zmago zelo priljubljeni nekdanji obrambni minister Šigeru Išiba (63), ki je bil oster kritik Abeja. Poleg njega bo kandidiral tudi nekdanji zunanji minister Fumio Kišida (63), ne pa sedanji obrambni minister Taro Kono (57), v katerem mnogi vidijo bodočega premierja.
Suga je vešč zakulisnih iger
Suga deluje medlo kot pragmatičen politik brez pravih idej. Vsekakor je na položaju tiskovnega predstavnika vlade izražal Abejeva stališča in ni razkrival svojih lastnih. Kot je dokazal zadnje dni, pa očitno zna spletkariti v zakulisju. Na čelu stranke in vlade ga hočejo vodilni člani LDS zato, ker uteleša kontinuiteto.
Suga je v zadnjih letih okrepil premierjevo moč tako pri odločanju kot v razmerju do visokih uradnikov, ki jih je od leta 2014 imenoval šef kabineta, torej Suga. Premierju so bili zvesti in ga niso spodkopavali, kot se je pogosto dogajalo v preteklosti. Kot novi premier bo Suga strankarskim veljakom in investitorjem lažje pokazal, da ima vajeti trdno v rokah in da se ni bati politične nestabilnosti, kot je vladala pred Abejem, ko so se predsedniki vlad menjavali skoraj vsako leto.
Preizkušnja bo zunanja politika
Zlasti bo moral realizirati načrt o zagonu gospodarstva s sredstvi, ki naj bi obsegala kar 20 odstotkov BDP. Suga naj bi tudi sicer nadaljeval Abejevo aktivno gospodarsko politiko. Pandemija je z recesijo sicer izničila njene uspehe, s katerimi je Abe japonsko gospodarstvo deloma izvlekel iz dve desetletji dolge stagnacije. Vendar pa je vlada zatajila pri skrbi za tiste, ki so se jim letos drastično zmanjšali prihodki. Išiba in Kišida v boju za premierski položaj tako poudarjata, da mora zagon gospodarstva koristiti vsem delom japonske družbe.
Suga nima izkušenj v diplomaciji in se v zunanji politiki najbrž ne bo tako dobro znašel kot Abe, ki si je na primer pri igranju golfa pridobil naklonjenost izolacionista Donalda Trumpa. Zelo pomembno bo okrepiti zavezništvo z ZDA, če bo novembra zmagal Joe Biden. Če pa bo zmagal Trump, bo moral Suga nadaljevati aktivno zunanjo politiko. Abe je namreč s številnimi obiski predvsem po azijskih državah poskušal nadomestiti delno ameriško odsotnost na Pacifiku in vzpostaviti protiutež vse bolj agresivni Kitajski. Trump bi ob ponovni izvolitvi vsekakor zahteval, da Japonska prispeva več denarja za 47.000 ameriških vojakov na svojih tleh. Izboljšati pa bo treba tudi odnose z Južno Korejo.
Za novim koronavirusom je doslej umrlo 1327 Japoncev, toda Abe v času pandemije ljudem ni vlival zaupanja in je zato nenadoma postal nepriljubljen. »Odločil sem se, da bom kandidiral, potem ko sem zelo dobro premislil, kaj lahko storim, da bi čim prej prišel čas, ko bodo ljudje spet živeli brez strahu,« je v sredo Suga utemeljil svojo odločitev, da bo kandidiral za premierja v teh težkih časih.
