Kako perfekten dan je bil četrtek! Medtem ko je zunanji minister Anže Logar na Brdu veleposlanikom razlagal vse o novi, bolj ambiciozni slovenski zunanji politiki, so tam nekje daleč v Francoski Gvajani – to je tisto ozemlje, zaradi katerega ima Francija svojo najdaljšo mejo z Brazilijo, in ne morda s katero izmed evropskih sosed – v nebo poslali francosko raketo s 53 sateliti, med katerimi sta bila tudi dva slovenska. Ker v naključja verjamejo le naivneži in nepopravljivi optimisti, je seveda jasno, da je Logar, ko je govoril o ambicioznosti slovenske zunanje politike, pravzaprav govoril o tem. O osvajanju vesolja na krovu, tehnično gledano, francoske rakete. Anže Logar, to mu je treba priznati, je prestopil ta slovenski rubikon objokovanja izgubljenih priložnosti. Že vsaj deset let poslušamo o nekem nemško-francoskem vlaku, na katerega z eno nogo že vstopimo, pa nas nevidne sile vedno znova pahnejo nazaj na peron in nas pošljejo v postajni bife po steklenico piva in sendvič s posebno salamo. Preden se vrnemo na peron, vlak odpelje. In tako v krogih. Zadnjih deset ali še več let. Menda nam je enkrat, tako vsaj trdi urbani mit, uspelo priti v zadnji vagon, a so ga, preden je vlak krenil proti jedrni Evropi, odklopili. Baksuzi, kaj češ. No, Anže Logar je Slovenijo spravil na francosko raketo. In v vesolje, od koder se vidi jedrna Evropa kot na dlani. Anže Logar – zapomnite si to ime – je pokazal sredinec železničarski falangi jedrne Evrope.
Slovenskim diplomatom je v četrtek pojasnil, da bo celoten zunanjepolitični aparat razmišljal, »kako bi zagon, ki smo ga v odnosih z ZDA dobili v zadnjih mesecih, z...