Kitajske oblasti so v ponedeljek, dan pred začetkom novega šolskega leta, šolam v Notranji Mongoliji naložile, da morajo pri pouku književnosti, etike in zgodovine uporabljati učbenike v kitajščini. Druge predmete, med drugim matematiko, znanost, umetnost glasbo in mongolski jezik, lahko še naprej poučujejo v mongolščini.
Oblasti so v preteklih letih podobno politiko uvedle tudi v avtonomnih pokrajinah Tibet in Xinjiang, kjer so omejile pouk v manjšinskih jezikih. Po mnenju kritikov želijo s tem asimilirati manjšine.
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je sporočila, da so zaradi novega ukrepa v različnih mestih v Notranji Mongoliji izbruhnili protesti in bojkoti pouka. Na družbenih omrežjih so bili objavljeni posnetki mongolskih protestnikov z napisi v mongolščini.
Uradi za javno varnost na vzhodu Notranje Mongolije so v sredo objavili seznam iskanih oseb z imeni in fotografijami obrazov, ki naj bi jih med protesti posnele varnostne kamere. Oblasti so ponudile po 1000 juanov (125 evrov) nagrade za informacije o njih.
V Pekingu zagovarjajo novo politiko in trdijo, da ščitijo pravice narodnih manjšin. »Skupni nacionalni jezik je simbol suverenosti države. Učenje in uporaba skupnega nacionalnega jezika je pravica in dolžnost vsakega državljana,« je izjavila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Chunying. Na Kitajskem živi okoli šest milijonov pripadnikov mongolske manjšine, od katerih jih večina živi v Notranji Mongoliji, ki meji na Mongolijo.
