Nenapovedano, a vendarle po pričakovanjih je srbsko delegacijo v Washingtonu v četrtek pričakal dokument s točko o medsebojnem priznanju s Kosovom. Prav tako pričakovano je srbski predsednik to zavrnil in prav tako pričakovano nihče temu ni pripisal posebne teže.

Predlagana normalizacija gospodarskih odnosov med Beogradom in Prištino, za katero se je vedelo, da jo bo ob ustreznem sporazumu parafiral tudi ameriški predsednik Donald Trump, je po prvi zamisli njegovega kabineta najprej vsebovala šestnajst točk. Da deseta govori o medsebojnem priznanju Srbije in Kosova, je s pripombo »še nikoli slabšega papirja« najprej razkril srbski finančni minister Siniša Mali. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je kasneje pojasnjeval, da je šlo za tako imenovani »non paper«, torej neformalno zadevo in da ni bilo ameriškega »ogromnega pritiska«, o katerem je še govoril Mali po pripombi srbske delegacije, da je washingtonski sestanek namenjen zgolj in samo urejanju gospodarskih odnosov. »Rekel sem, da tega ne moremo sprejeti, in iskreno povedano, ljudje iz Trumpovega kabineta so nas poslušali, bili fer in v naslednjih dokumentih te točke ni bilo več,« je povedal srbskim novinarjem in dodal, da je imela na omenjeni »non paper« določene pripombe tudi kosovska stran, da pa bi od vseh odstopila, če bi ostalo medsebojno priznanje.

Priznanje hitro »ad acta«

Da je bil cilj kosovske delegacije doseči srbsko priznanje kosovske države, ni skrival kosovski premier Avdullah Hoti. V kratkem virtualnem javljanju domačim novinarjem je namreč iz Washingtona v četrtek sporočil, da se s Srbijo pogovarja samo o priznanju. Dodal je sicer, da bi lahko sprejeli dokument o gospodarskih temah, a da je ta zgolj korak h končnemu sporazumu. »In to je priznanje,« je pribil Hoti in še navrgel, da se je srbska delegacija »zvito« nastanila blizu Bele hiše, ni pa hotel špekulirati, ali je hotel v Trumpovi lasti. »Tega ne vemo, slišali pa smo komentarje, da je to del srbske taktike za pridobivanje naklonjenosti ameriškega predsednika,« je dejal za televizijo Klan Kosova. Slednja je tudi poročala, da je srbska delegacija vztrajala, da se v predlaganih dokumentih ne uporablja naziv Republika Kosovo. ZDA naj bi menda vztrajale pri recipročnosti, tako da bi bila v tem primeru Republika Srbija v dokumentih samo Srbija.

Tako Vučić kot Hoti sta v izjavah vztrajala, da ne bosta podpisovala sporazumov v škodo svojih držav, da pa je ureditev nekaterih gospodarskih zadev med Srbijo in Kosovom v interesu tako obeh kot vsake posebej. V ameriški ponudbi za infrastrukturne in druge regionalne projekte je bilo namreč obljubljenih okoli 13 milijard dolarjev. Delegaciji sta se danes najprej ločeno sestali z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in očitno našli skupni jezik za sporazum, ki ga je kot svoj najnovejši zunanjepolitični uspeh predstavil ameriški predsednik Donald Trump s podpisovanjem v Ovalni pisarni Bele hiše. Neuradno Vučić in Hoti ne moreta biti zadovoljna in ju čakajo ostre kritike doma, prepričalo pa naj bi ju, da jim bodo ZDA sicer povsem obrnile hrbet.