To je nujno, saj več kot polovica odraslih nima osnovnih digitalnih spretnosti, le peščica pa se jih usposablja, da bi svoje znanje in spretnosti izboljšali ali pridobili nove. To bo treba spremeniti, saj so digitalne spretnosti potrebne za 90  odstotkov delovnih mest. Več mladih, zlasti deklet in žensk, bi se moralo odločiti za študij naravoslovja, tehnike, inženirstva in matematike. Na splošno je usposabljanje odraslih za pridobitev potrebnih digitalnih spretnosti nujno, saj prav zaradi pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti več sto tisoč prostih delovnih mest ostaja nezasedenih.

Evropska komisija je predstavila novi program znanj in spretnosti, ki za naslednjih pet let določa ambiciozne cilje v zvezi z izpopolnjevanjem in prekvalifikacijo. Dvanajst ukrepov programa se osredotoča na znanja in spretnosti za delovna mesta in življenje. Vključujejo partnerstva z državami članicami, podjetji in socialnimi partnerji ter uporabljajo vse razpoložljive možnosti financiranja. Številne pobude ponujajo zanimive možnosti, da se vseživljenjsko izobraževanje in učenje omogočita vsem. Za uresničitev komisijine vizije pa bodo vsi zadevni akterji morali združiti moči in okrepiti sodelovanje.

Evropski pakt za znanja in spretnosti bo mobiliziral partnerje s področja izobraževanja in usposabljanja ter podjetja. Cilj je ponuditi številnejše in boljše možnosti ter sprostitev naložb v usposabljanje, zlasti v strateških sektorjih, kot so zdravstvo, gradbeništvo, avtomobilska industrija, promet in turizem. Olajšal bo vzpostavitev obsežnih javno-zasebnih partnerstev s poudarkom na tistih industrijskih ekosistemih, ki so ključni za okrevanje naših gospodarstev ter podpirajo zeleni in digitalni prehod.

Evropska komisija si poleg tega v sodelovanju z državami članicami EU prizadeva, da bi poklicno izobraževanje in usposabljanje, v katerem se že zdaj polovica vseh mladih pripravlja na prvo zaposlitev, postalo sodobnejše, privlačnejše, prožnejše in primernejše za digitalno dobo. Zlasti vajeništvo je za mlade lahko odskočna deska za zaposlitev, za podjetja pa lahko ustvari nabor visoko usposobljenih potencialnih kadrov. Zato moramo storiti vse, da kljub trenutnim okoliščinam ohranimo ponudbo vajeništva. Vajenci, ki jih danes usposabljamo, bodo čez nekaj let usposobljeni delavci. Pri začetnem usposabljanju, izpopolnjevanju in prekvalifikaciji bodo zlasti mladim v oporo novi centri poklicne odličnosti v Evropi. Sočasno je 27  odstotkov proračuna programa Erasmus+ namenjenih mobilnosti za poklicno usposabljanje in podjetništvo.

Vodilna pobuda Evropske univerze bo povezala akademski svet in podjetja, kar bo omogočilo specializirana usposabljanja ter Evropejce in Evropejke opolnomočilo za čezmejno sodelovanje v različnih jezikih in disciplinah. Ob podpori v višini 287  milijonov  evrov iz programov Erasmus+ in Obzorje Evropa (za obdobje 2021–2027) bo 41 zavezništev, v katerih sodeluje 280 univerz iz 27 držav članic in drugih držav, združilo znanja in vire, razvilo interdisciplinarne učne načrte, usmerjene v znanja in spretnosti, ter promoviralo raziskave in inovacije.

Da bi podprli vseživljenjsko učenje, bomo proučili, ali in kako bi individualni izobraževalni načrti lahko ljudem po vsej EU omogočili, da si dejavno prizadevajo za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, podobno kot se že dogaja v nekaterih državah članicah. Na hitro spreminjajočem se trgu dela so vse bolj razširjena in primerna tudi krajša in bolj ciljno usmerjena usposabljanja. Tako pridobljena znanja in spretnosti bi bilo treba priznati. Oblikovali bomo evropske standarde za kakovost in preglednost tako imenovanih mikrokvalifikacij, da bo to, kar je priznano v eni državi članici, razumljeno in priznano tudi v drugih.

Po naših ocenah je v EU za ustrezno vlaganje v znanja in spretnosti naših državljank in državljanov vsako leto potrebnih 48  milijard evrov zasebnih in javnih sredstev. Za zagotavljanje ustreznih sredstev so nujni stalna politična prizadevanja in podpora. Raven usposobljenosti v Evropi je glavno gibalo naše konkurenčnosti ter omogoča vključujočo in trajnostno družbo. S skupnimi močmi lahko Evropejcem in Evropejkam pomagamo, da iz trenutne krize pridejo močnejši in bolje opremljeni za soočanje s prihodnjimi izzivi.

Nicolas Schmit je evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice.

Marija Gabriel je evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade.